Menedžerji in trajnostno voditeljstvo
| Avtor: Jože Volfand |
»Zavedanje o pomenu trajnostnega ravnanja se je močno okrepilo. Še večji pospešek je trajnostnem ravnanju dala direktiva CSRD. Poleg tega pa prijave na nekatere evropske razpise že zahtevajo razkritja glede načel ESG. Naše nagrade bomo tako zagotovo še bolj povezali s trajnostnimi načini delovanja. Časi, ko so bili dobri rezultati edino merilo uspeha, so že davno za nami. Štejejo dobri rezultati, vendar le na pravi način, tudi trajnostni«, odgovarja dr. Iztok Seljak, novi predsednik Združenja Manager in direktor Holdinga Hidria, sicer doktor ekonomskih znanosti, na vprašanje, ali bi lahko začeli nagrajevanje uprav in menedžerjev povezovati z doseganjem ciljev ESG. Za slovensko avtomobilsko industrijo pa pravi, da je pomemben sokreator novih prebojnih inovativnih rešitev za hibridna in električna vozila. Prav pri Misiji GREMO se je pokazalo, kaj lahko da povezovanje inštitucij znanja, podjetij in vlade. Projektu je vlada namenila 200 milijonov evrov, kar ni veliko, a gre za strateško odločitev. Sogovornik prav posebej poudarja, da so pomagali zagotoviti sredstva za gradnjo nove Fakultete za strojništvo.
Med tremi programskimi strateškimi temami v novem mandatnem obdobju Združenja Manager 2023 – 2026 je trajnostno voditeljstvo. Kaj konkretno načrtujete v delovnem programu glede trajnostnega voditeljstva, saj v različnih oblikah strokovnega izobraževanja, ki ga organiziramo za podjetja v okviru Akademije zelena Slovenija, udeleženci ugotavljajo, kako jim zelo primanjkuje strokovnih kompetenc za uspešno izvajanje ESG?
Smo v izjemnem prehodu v zeleno dekarbonizirano gospodarstvo in družbo prihodnosti. Ta proces bo pospešeno potekal v največji meri že v prihodnjih 3-5 letih. To je tekma za čim hitrejšo dekarbonizacijo naših produktov in procesov. In tudi našega načina življenja. Gre za maraton, ki ga bo potrebno znati odteči v času sprinta, kar je in bo vse prej kot lahka naloga. Nekateri smo to videli in razumeli 10 let prej. Že dolgo let se pripravljamo tako, da se ne sprašujemo, kako se bomo temu prilagajali, temveč kako novi svet soustvarjamo. Nekatere je to zadelo sedaj. Nekateri pa še vedno spijo in sploh ne vedo, kaj in kako jih bo zadelo. Hitro je potrebno začeti teči. V Združenju Manager bomo pomagali vodilnim postati, da bodo še boljši in čim prej omogočiti vsem drugim, da se na ta vlak hitro priključijo. Da ne ostanejo zadaj.
Torej osveščate člane?
Seveda. In predstavljamo dobre prakse trajnostnega vodenja. Tudi naša priznanja imajo v kriterijih za ocenjevanje trajnostne usmeritve. Ozaveščamo o vseh vidikih trajnostni, ne le okoljskih, temveč tudi družbenih, poslovnih, osebnih in upravljavskih. Mladim poslovnim voditeljem omogočamo sofinanciranje študija na vrhunskih poslovnih šolah s področja trajnostnega ravnanja preko Sklada za talente.
Če pogledamo v podjetja. Velika, kmalu pa bo tudi srednja in mala, zakonodaja zavezuje za poročanje o nefinančnih kazalnikih poslovanja. Zlasti usmeritve ESG zelo konkretno zavezujejo menedžerje, da pristopajo k trajnostni diagnozi podjetja. Raziskave in tudi praksa v slovenskih podjetjih kažejo, da se menedžerji previdno odločajo za uvajanje ESG v upravljanje. Zeleno in trajnostno se pogosto zožuje na en element poslovanja in se nato promovira kot uspeh. Ali se vam ne zdi, da bi lahko nagrajevanje uprave in menedžerjev začeli povezovati z doseganjem ciljev ESG, če je to vrednota, za katero se zavzemate v programu Združenja Manager?
Vrednote ZM so spoštovanje, zaupanje, sodelovanje, etika in odgovornost. Z odgovornostjo do podjetja in njegovih deležnikov, s spoštovanjem planeta. Le z etičnim delovanjem, sodelovanjem in zaupanjem bomo naredili konkretne premike. V zadnjih nekaj letih je trajnost vendarle dobila velik pospešek. Zavedanje o pomenu trajnostnega ravnanja se je močno okrepilo. Še večji pospešek je trajnostnem ravnanju dala direktiva CSRD. Poleg tega pa prijave na nekatere evropske razpise že zahtevajo razkritja glede načel ESG. Naše nagrade bomo tako zagotovo še bolj povezali s trajnostnimi načini delovanja. Časi, ko so bili dobri rezultati edino merilo uspeha, so že davno za nami. Štejejo dobri rezultati, vendar le na pravi način, tudi trajnostni.
To bo zahteval tudi NEPN, ki se zdaj prenavlja. Kako se vaše združenje vključuje v prenovo NEPN in kateri osrednji cilji zelenega prehoda do leta 2030 so za menedžerje glavni izziv glede na cene energentov, težave z materiali in surovinami, zastoji v dobavnih verigah, velikim pomanjkanjem kadrov …?
Vsi se v danih razmerah osredotočamo na eni strani na maksimalno možno znižanje porabe vseh vrst energije in hkrati na drugi strani na čim hitrejši prehod na obnovljive vire energije. Tako razogljičimo naše procese in jih delamo, kolikor mogoče konkurenčne. Velja tako za našo neposredno kot tudi posredno porabo energije za naše različne potrebe. V osnovi pa moramo vsi čim hitreje začeti spremljati in tudi radikalno zniževati osebni ogljični odtis vsakega od nas. Pri tem mislim na odgovorno ravnanje vsakega od nas kot potrošnika.
A zniževanje ogljičnega odtisa je največji izziv prav za avtomobilsko panogo. Razvoj avtomobilske industrije določajo odločitve EK, ki s cest umika motorje z notranjim zgorevanjem in poganja razvoj električnih avtomobilov. Leto 2035 ali morda že prej naj bi bila nekakšna ločnica dosedanjega razvoja. Koliko so slovenska podjetja, dobavitelji, pripravljena in udeležena v razvoju elektromobilnosti? S katerimi konkretnimi razvojnimi projekti in koliko pri tem sodelujete z domačo in tujo znanostjo?
Slovenska avtomobilska dobaviteljska industrija je pomemben sokreator novih prebojnih inovativnih rešitev za hibridna in električna vozila prihodnosti na evropski in globalni sceni. Te rešitve razvija za vse ključne evropske in v pomembnem delu tudi globalne proizvajalce avtomobilov. V okviru misije GREMO se fokusiramo na rešitve električnega pogonskega sklopa, zalogovnikov energije in ekstra lahkih materialov. V tem okviru gre za tesno sodelovanje z našimi univerzami in fakultetami in drugimi javno raziskovalnimi organizacijami. In tudi z najboljšimi nosilci znanja iz teh segmentov na globalnem trgu.
Hidria je med nosilci Misije GREMO.
V okviru stebra električnih pogonov prav Hidria v Sp. Idriji med prvimi pravkar investira 100 mio EUR v visokotehnološko digitalizirano, avtomatizirano in robotizirano proizvodnjo statorjev in rotorjev za elektromotorske pogone električnih vozil prihodnosti. Sledile bodo še številne take investicije tudi pri drugih partnerjih Misije GREMO.
Vendar bo klasični motor še vedno nekaj časa razvojna spodbuda na primer za tovornjake, avtobuse, kmetijske stroje. A tudi za ta del panoge je vizija zelena mobilnost. Je tu manj razvojnih in raziskovalnih projektov?
Nič drugače kot za osebna vozila, postopoma čedalje bolj za motocikle , skuterje in seveda kolesa, ne velja glede tovornega programa. Elektrifikacija tudi tu vstopa na velika vrata, na polno. Sedaj najprej v lahkih komercialnih vozilih/kombijih, seveda avtobusih. Trenutno se sicer še lahko dozdeva, da bo pri tovornjakih proces bistveno počasnejši, da gre za pomemben časovni zamik, a zgodovina nas uči, da se potem ta razvoj, ko enkrat zajame sapo, odvije eksponencialno. Tako bo tako tudi tokrat na tovornem segmentu. Sploh ob dejstvu, da ob bistveno večji tehnološki kompleksnosti velik pospešek v smeri elektrifikacije doživljajo letala. Do leta 2030 napovedujejo prve komercialne lete z električnimi letali.
Vlada se je odločila, da v prihodnjih letih vloži v misijo GREMO 200 milijonov evrov. Za kateri delin ja programa boste namenili največ sredstev? Koliko in katere naložbe načrtujete v projektu misije GREMO in od kod bodo viri poleg vladnega deleža?
V Misiji GREMO podjetja investiramo sama, večji del iz lastnih sredstev, manjši iz kreditov. V razvoj in visokotehnološko opremo letno vlagamo preko 500 mio EUR do leta 2030. Država bo primaknila 200 mio EUR. 200 mio razvojnih spodbud s strani države pomeni okvirno 5 % vseh naših vlaganj. Ne glede na relativno majhen delež teh spodbud pa so strateškega pomena, ker naslavljajo najbolj prebojne inovacije v predrazvoju. Omogočajo sicer dolgo, izjemno zahtevno in finančno obremenjujočo pot do tržne realizacije. Še posebej pomembne so zato, ker prvič v taki obliki in takem obsegu nakazujejo našo skupno razumevanje resnega, dejanskega nacionalnega interesa za vse. To je skupni nastop za njegovo uresničitev, kar je dobro za Slovenijo.
Misija GREMO ni od danes. Koliko ste doslej uspeli povezati podjetja, znanstveno-raziskovalne in razvojne inštitucije, državne akterje in koliko ste uspeli pridobiti sredstev iz različnih virov, tudi iz Načrta za okrevanje in odpornost, glede na to, da gre za dolgoročen projekt v razvoju zelene mobilnosti? Kaj lahko najbolj ovira ali spodbudi misijo GREMO?
Misija GREMO se je od leta 2015 naprej kalila skozi projekt EDISON (Electric Driving Innovative Solutions Network); Zeleno Keltiko, Zeleno Balkaniko, pa projekt WINCI (Wireless Induction Charging Infrastructure). In še kaj, da je lahko dozorela v današnjo Misijo GREMO.
Vmes smo dosegli izjemno stopnjo povezanosti in partnerstva med podjetji. To smo uspeli prenesti na vlado in lahko zato sedaj skupaj prenašamo na znanost. 200 mio EUR je celota pridobljenih razvojnih spodbud. Skupaj z vlado pa si prizadevamo za pristop do Bruslja za posebno finančno shemo za ta projekt. Cilj je, da ta sredstva že vključno z letom 2025 vsaj podvojimo. Verjamemo, da nam bo uspelo, saj naš SRM (Strategy Road Map) do leta 2030 vključuje pomembne in za celotno Evropo relevantne inovativne preboje. Misijo GREMO lahko najbolj pospeši poglobljen skupni nastop industrije, vlade in znanosti. Eden z drugim in za drugega namesto kot sicer velikokrat/prevečkrat vidimo pri nas, eden proti drugemu. To je lahko Misiji GREMO največja ovira. Verjamemo, da sedaj razumemo, kako smo skupaj močnejši vsi in vsak od nas. In da smo lahko še močnejši.
Misija GREMO sloni na treh stebrih: razvoj učinkovitih elektromotorskih pogonov, baterije, zmogljivi zalogovniki in hranilniki ter materiali prihodnosti. To so izzivi, ki zahtevajo povezovanje z znanostjo, prav tako pa vključevanje tistih podjetij, ki so že daleč v razvoju nekaterih produktov, na primer baterij. TAB na primer investira v proizvodnjo baterij in hranilnikov energije?
Tako je. Temeljni princip našega skupnega delovanja pri iskanju rešitev na zastavljena kompleksna raziskovalna vprašanja je, da znotraj Misije GREMO najprej identificiramo prav vse nosilce znanja, ki imajo relevantne kompetence, da k tem rešitvam lahko kakorkoli doprinesejo. Poleg tega se povezujemo z najboljšimi nosilci tega relevantnega specializiranega znanja na globalnem nivoju in delujemo po principu odprtih inovacij. Samo tako bomo ustvarili potrebno kritično maso znanja, da bomo v teh nišah do potrebnih rešitev prišli prvi oz. pred drugimi, saj si samo tako lahko zagotovimo naše mesto v tej zelo drugačni prihodnosti.
Kadri. Bo to osrednja ovira? Lani ste napovedali ustanovitev nove slovenske strojne fakultete s poudarkom na laboratorijskih zmogljivostih. Kako daleč ste, bo fakulteta začela z delom v prihodnjem šolskem letu? Vključujete v izvedbo vsa ministrstva?
Kadri in njihovo znanje in kompetence so bili, so in še bistveno bolj bodo ključni. Kar zadeva Fakulteto za strojništvo, smo uspeli, ker smo razumeli strateški pomen teh kadrov in njihovega znanja. Stopili smo skupaj. To je konkreten dokaz nove kvalitete sodelovanja med industrijo, vlado in znanostjo. Tak skupen nastop je posledično zagotovil tudi potrebna evropska sredstva. Finančna konstrukcija za izgradnjo nove Fakultete za strojništvo so zagotovljena. Veselimo se kadrov in znanj, ki se bodo izobraževali v neprimerno boljših pogojih od današnjih. Verjamemo že od leta 2025/26 naprej.
Lahko Slovenija res postane eno vodilnih razvojnih vozlišč za elektromobilnost v središču Evrope? S čim lahko to konkretno utemeljite, saj večina strateških razvojnih dokumentov države ugotavlja, da je prav promet odgovoren za največ izpustov, ki se še povečujejo. Novi NEPN izrazito poudarja razvoj železniškega in kolesarskega omrežja, celotni prometni sektor pa je zagotovo ključni izziv slovenskega zelenega prehoda. Kaj lahko slovenska avtomobilska industrija stori za zeleni prehod do leta 2030 in kaj v tem kontekstu pomeni sprejem Zakona o alternativnih gorivih?
Mobilnost ljudi in blaga je temeljni pogoj za delovanje današnje družbe. Nič drugače ne bo v prihodnosti, a bo ta morala biti vzdržna, zelena, trajnostna. Če pri tem ne znamo sanjati sanje o boljši prihodnosti, jih tudi nikoli ne bomo uresničili. Večina od nas, ki smo vodilni v Misiji GREMO, je v naših dosedanjih karierah že realizirala vsebine in projekte, ki so se marsikomu zdeli nemogoči oz. nemogoči vsaj v tako kratkem časovnem obdobju, kot nam je to uspelo. S povsem enako kredibilnostjo verjamemo v uspeh projektov Misije GREMO. To pomeni, da zelenega prehoda ne vidimo kot grožnjo, temveč v prvi vrsti kot izjemno priložnost. Zdaj se karte delijo povsem na novo. Lahko smo in bomo med vodilnimi na tej poti.
Koliko Slovenija z izgradnjo polnilne infrastrukture sledi razvoju e-mobilnosti?
Žal bistveno premalo in bistveno prepočasi. Še leta 2015 smo bili med vodilnimi, vmes pa smo padli v velik zaostanek. To je danes velika nuja in priložnost za javno-zasebna partnerstva tako na področju hitrega razvoja polnilne infrastrukture, zalogovnikov energije in tudi zelenih, obnovljivih virov električne energije.
V Sloveniji imamo veliko znanja, ki ga moramo bolje izkoristiti. Predvsem pa, kar moramo stalno poudarjati in je bila temeljna podlaga za velik razvojni preboj, ki smo ga naredili v Hidri: na neki točki moraš nehati slediti drugim, si zastaviti višje cilje in postaviti ambicijo, da postaneš vodilni. Da ti usmerjaš in da ti drugi sledijo. S takim pristopom uspevajo že marsikateri slovenski podjetniki, predvsem pa slovenski športniki in umetniki. Čas je, da takšno razmišljanje uveljavimo tudi na širšem nacionalnem parketu in da Slovenija neha slediti in prične voditi. Zeleni prehod pred nami tako ni grožnja, temveč je priložnost prav za ta naš preskok.
