Nabavna praksa leta 2023
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Nabava ima strateško vlogo pri razvoju in optimizaciji procesov. Hkrati so nabavniki nenehno izpostavljeni spremembam na trgu. Kot pravi Aleksander Polajžer, projektni vodja nabave in CDE Navigator HydronicS v podjetju Danfoss Trata d.o.o., mora imeti nabavnik poleg komercialnih znanj tudi raznolika tehnična znanja, sposobnost videnja priložnosti, logičnega povezovanja, hitrega prilagajanja in ustrezne komunikacije. Za optimalno delovanje nabavnih procesov je izrednega pomena tudi ustrezna programska oprema, ki omogoča natančnejše načrtovanje in spremljanje procesov. Za sistematični proces Cost Down Engine, s katerim v nabavnih procesih znižujejo stroške na letni ravni za več kot 2 % letnega nabavnega prometa, so prejeli nagrado Nabavna praksa leta, ki jo podeljujeta Združenje nabavnikov Slovenije in Planet GV. Za obvladovanje tveganj pa veliko pozornosti namenjajo lokalizaciji nabave, relokaciji oz. delitvi nabave v manj rizične države, spremembi dizajna ali materialov, ki zmanjšujejo rizike v nabavi, pravi Polajžer.
Za projekt Cost Down Engine ste v kategoriji velika podjetja prejeli nagrado za Nabavno prakso leta 2023. Za kakšen projekt gre in kako pripomore k optimizaciji vaše dobavne verige?
Cost Down Engine (CDE) je sistematični proces, kako znižati stroške naših produktov z generiranjem in implementacijo tehničnih, procesnih in komercialnih idej. Proces vodi usposobljen CDE Navigator skupaj s skupino ljudi iz različnih oddelkov »strong cross functional teams«. Glavni koraki v procesu CDE so zbiranje dokumentacije (ang. fact pack), razstavljanje (ang. tear down), delavnica generiranja idej (ang. idea generation workshop) in selekcioniranje idej (ang. idea maturing). Cost Down Engine praksa se v Danfoss Trati uporablja že cca 9 let. Skozi vsa leta se je proces nenehno izpopolnjeval. V letu 2021 smo v proces implementirali tudi »co-located team«, ki vse ideje iz procesa CDE hitro implementira, da imamo čimprej učinek na prihrankih. »Co-located team« sestavlja 5 strokovnjakov. Dva profesionalna projektna vodja ter po en specialist iz oddelkov tehnologije, kakovosti in razvoja. Proces CDE se je skozi leta razvijal in uveljavil do te mere, da ga danes uporabljamo tudi kot zahtevan korak pred začetkom razvoja novega izdelka. Kontinuirana uporaba procesa zagotavlja letni prihranek več kot 2 % letnega nabavnega prometa vse od implementacije v letu 2014.
Dobavne verige se nenehno srečujejo s pretresi in motnjami, kar zahteva dobro vzpostavljen in prilagodljiv sistem upravljanja. Kako obvladujete tveganja pri nabavi surovin in kje nastane največ težav?
V nabavi smo se primorani nenehno prilagajati spremembam na nabavnih trgih. V zadnjih dveh letih je bilo teh sprememb izjemno veliko, čemur smo sledili tudi pri nas. Veliko pozornosti namenjamo lokalizaciji nabave, relokaciji oz. delitvi nabave v manj rizične države ali pa spreminjamo dizajn ali materiale, ki nam zmanjšujejo rizike v nabavi. Poleg tega cenovne rizike upravljamo tudi z določenimi finančnimi instrumenti, kot so varovanje pred tveganji (t. i. »hedgingi«) in podobno.
V izjavi ob prejemu nagrade ste izpostavili, da se brez zmožnosti profesionalnega obvladovanja oz. nižanja stroškov in skladnosti ESG-ja tržna privlačnost subjekta izgubi, profitabilnost znižuje in posledično zmanjšuje možnost za rast in razvoj podjetja. Kako v upravljanje dobavne verige vključujete kazalnike ESG in katerim kazalnikom dajete poudarek? Kaj vključujete v ocenjevanje dobaviteljev in kako dobavitelje vključujete v trajnostno preobrazbo?
Obstoječe dobavitelje glede na prioritetno listo, kjer je največji učinek, spremljamo in skupaj z njimi načrtujemo preobrazbo v okoljsko sprejemljivejše izdelke oz. storitve. Trenutno je fokus predvsem na lokacijo in uporabo zelene energije, ki imata največji učinek. Dodatno se pripravljamo na obvladovanje okoljskega vpliva globlje v verigi. Vse do druge, tretje, četrte stopnje dobaviteljev. Pri razvoju novih izdelkov in pri odobravanju novih dobaviteljev pa imamo kriterije ESG že vključene v izbor in so ključni faktor pri izbiri dobavitelja.
Ste dobavitelj številnih tehnologij, izdelkov in energetskih rešitev na področju stavb, infrastrukture, kmetijstva in okoljskih rešitev, ki imajo pomembno vlogo pri zelenem prehodu. Kakšne so zahteve vaših kupcev z vidika trajnostnosti, ESG? Kako že v fazi razvoja upoštevate eko dizajn in kakšno vlogo ima pri tem nabava surovin?
Eden največjih vplivov na okolje je funkcija in učinkovitost naših izdelkov, česar se dobro zavedamo in sledimo namenu, da želimo biti vodilni partner pri zeleni transformaciji. Tako je pri nas bistveno večji vpliv funkcije izdelka kot pa sama sestava izdelka z eko materiali.
Do leta 2030 ste si v Danfoss Trati zadali, da dosežete ogljično nevtralnost, s katerimi ukrepi in koraki?
Ukrepov je veliko tako na strani naših premičnin in nepremičnin, proizvodnih procesov kot tudi dizajna naših izdelkov. Pri stavbah je osredotočenost na zmanjšanje porabe energije za hlajenje in ogrevanje z naprednimi rešitvami, ki jih večinoma sami proizvajamo, in prehodom na zeleno energijo, kjer se pridružujemo Danfoss PPA dogovorom. Pri vozilih smo si zadali prehod na elektro oz. hibridna vozila do leta 2030.
Z inženirstvom prihodnosti želite z manj narediti več. Kako izdelke ter nabavne in proizvodne procese prilagajate za doseganje tega cilja?
Glede nabavnih procesov in njihovega vpliva na okolje se osredotočamo na lokalizacijo proizvodnje, ki zmanjšuje potrebo po prevozu, na učinkovito rabo energije pri dobaviteljih in uporabo zelene energije.
Prisotni ste na več kot 60 trgih. Kako zagotavljate ustrezno dobavljivost izdelkov in kakšni so trenutni trendi v panogi energetskih rešitev?
Za načrtovanje nabave, proizvodnje in prodaje imamo razvit sistem planiranja, ki zagotavlja razpoložljivost naših izdelkov našim kupcem. Kar 72 % naročil kupca je dobavljivih naslednji dan. Naš proces proizvodnje je razvit do te mere, da naročila sprocesiramo od prejema naročila do izdaje izdelkov v skladišče v petih dneh.
Kateri trgi so najbolj volatilni in kateri najbolj stabilni?
Glede trgov se situacija spreminja. Če smo lansko leto največ govorili o ruskem trgu, s katerega smo se popolnoma umaknili, letos govorimo predvsem o centralno evropskem in skandinavskem trgu, ki gre skozi intenzivno energetsko tranzicijo, medtem ko je Kitajska zaenkrat še vedno najbolj volatilen in nepredvidljiv trg.
S sistemom brezpapirnega poslovanja, ki omogoča digitalno zbiranje podatkov v vseh procesih izdelka in analitiko, ste uvedli stoodstotno sledljivost proizvodnje vsakega kosa izdelka. Vpeljali ste tudi avtomatizirano skladišče, s čimer nadzorujete vsako mesto, kjer se material skladišči. Kako vse to pripomore k optimizaciji nabavnih procesov, kot so obvladovanje zalog in zagotavljanje pravočasnih dobav, pa tudi vračil izdelkov?
Avtomatsko skladišče in digitalno poslovanje na nivoju skladiščenja naših izdelkov imamo vpeljano v naših centralnih skladiščih po svetu že mnogo let. Smo pa v zadnjih letih avtomatizirali del skladišča v Ljubljani s t. i. mini load sistemom, ki nam omogoča učinkovito skladiščenje in nadzor manjših količin materialov. Sama avtomatizacija pa ni dovolj, saj je potrebna tudi ustrezna podpora programske opreme za optimalno delovanje, ki jo zagotavljamo z namenskim sistemom WMS. Seveda pa je upravljanje zalog neposredno povezano s sistemom planiranja, kjer Danfoss veliko investira v izboljševanje programske opreme in procesov, kot tudi s samo proizvodnjo, ki smo jo v zadnjih letih popolnoma digitalizirali z vpeljavo več nivojske programske rešitve. Zagotavlja nam detajlno načrtovanje in spremljanje proizvodnje.
Kakšno vlogo imate nabavni menedžerji v podjetjih in kako lahko prispevate k inovacijam tudi z vidika vključevanja novih, bolj trajnostnih materialov v proizvodne procese? Kakšna znanja in kompetence rabi današnji nabavni menedžer?
Nabavni menedžer je tisti, ki vodi ekipo profesionalnih nabavnikov. Ti so ključni pri zaznavanju inovacij na trgih (materiali, procesi idr.). Kot pravimo, imamo prvi dostop do tega in smo okno za tehnološki napredek v naših izdelkih. Povezani smo namreč z več 100 dobavitelji, ki skoraj vsak od njih inovira in te inovacije ponudi nam kot kupcem. Zato so ključne kompetence strateškega nabavnika ali vodje nabavne kategorije danes poleg komercialnih znanj tudi raznolika tehnična znanja, sposobnost videnja priložnosti, logičnega povezovanja, hitrega prilagajanja in ustrezne komunikacije.
