Na trgu že zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom – EOL 118

Glavni potrošniški trendi

V letu 2017 bodo prebivalci, stari nad 50 let, predstavljali skoraj četrtino prebivalstva, kar je rekordno število za to populacijo. Ti potrošniki spreminjajo razumevanje starosti in načina življenja starejše populacije. Pri svojih potrošniških potrebah in željah so zahtevnejši kot njihovi predhodniki, s čimer ustvarjajo t. i. »dolgoživo ekonomijo«. Predstavljajo navdušene potrošnike z dolgim seznamom kozmetičnih izdelkov, sledijo modnim smernicam in so dojemljivi za tehnološki razvoj.

Na trg so kot potrošniki s svojimi pravicami vse bolj vključeni otroci in mladi. Vse bolj vplivajo na porabo denarja svojih staršev, kar izhaja tudi iz dejstva, da v povprečju dalj časa ostanejo v domačem okolju. Odnos med starši in otroci je v današnjem času bolj dvostranski, kar pomeni, da starši otroke vključujejo tudi v nakupne odločitve, ki so bile včasih samo v domeni staršev. Ob tem se še vedno vzbujajo etična vprašanja pri oglaševanju, ki je fokusirano na otroke in mlade. Pri tem se izpostavljajo tudi nevarnosti spletnega vpliva na potrošniške odločitve otrok in najstnikov.

V porastu so unikatni, personalizirani ter eksotični izdelki in storitve za »izredne potrošnike« oziroma za potrošnike s posebnimi zahtevami. Gre predvsem za potovanja, hotelske namestitve, dizajn pohištva, medicinsko oskrbo in modo. Te zahteve postajajo vse manj nišne in vse bolj del »mainstream-a« oziroma popularne kulture.

Za leto 2017 Euromonitor International napoveduje, da bodo prekomerno debeli ljudje (indeks telesne mase 30 kg/m² ali več) predstavljali 42,7 % prebivalstva starih nad 15 let v Severni Ameriki in 19 % v Zahodni Evropi. V modnem svetu je zato tržna priložnost izdelava posebne velikosti oblačil za močnejše. Prekomerno debeli ljudje in višje osebe predstavljajo poseben izziv tudi pri potovanjih, predvsem pri letalskem prometu. Čeprav ta populacija predstavlja vse večji delež, nekatere letalske družbe zahtevajo plačilo za dva sedeža ali doplačilo za dodaten prostor za noge. Ob tem se pojavljajo vprašanja, ali ne bi bilo potrebno ravno obratno – da letalske družbe zagotovijo primernejše sedeže tudi za tovrstne potnike, za družine z majhnimi otroki in potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.

Današnji potrošniki se preobražajo v potrošnike, ki želijo, da so njihove želje zadovoljene v trenutku. Zato se morajo blagovne znamke s poslovnimi modeli hitreje odzivati na zahteve kupcev – od enourne dostave do ponudbe prek NFC oziroma brezžične tehnologije idr.

V letu 2017 med potrošniki kot vrednota posebej izstopa avtentičnost. Raziskava angleške univerze Birmingham City University’s School of English je pokazala, da je bila v letu 2016 beseda avtentičnost uporabljena kot ključna beseda, ki je pripomogla k prodaji izdelkov preko eBay-a. Iskanje pristnosti pri hrani ali pri drugih dobrinah je za potrošnike ključna. Ob tem neiskrene marketinške strategije nimajo dobrega vpliva na potrošnike in družbeni mediji so neusmiljeni forumi za zaznavanje in širjenje zelenega zavajanja. Avtentičnost je v veliki meri povezana z živilskimi izdelki, še posebej tistimi, ki so označeni kot zeleni oziroma naravni. Ob tem so dobrodošla pomoč za odločitev pri nakupu razne aplikacije, ki kupcu ponudijo več informacij o izdelku. Na dopustovanju veliko turističnih ponudnikov kot avtentične ponuja počitnice brez digitalnih povezav in odklop od digitalnega sveta. Trend avtentičnega preživljanja počitnic so tudi počitnice s socialnim doživetjem, kjer lahko ljudje svoje izkušnje na določenem območju delijo z drugimi, manj privilegiranimi.

V trendu je personalizacija tudi masovnih industrijsko proizvedenih izdelkov – vsaj delno. Gre za preskok iz »imeti« v »biti«. S personaliziranimi izdelki blagovne znamke utrjujejo svoj odnos s potrošniki. Veliko možnosti zbiranja informacij spreminjajo pričakovanja potrošnikov, ki pričakujejo, da blagovne znamke že vnaprej predvidijo njihove potrebe in želje.

Potrošniki bodo v prihodnosti več pozornosti namenjali poprodajni izkušnji, ki bo pomembno prispevala k vrednotenju izdelka ali storitve. Da bi podjetja zadovoljila in ohranila kupce, v svoje izdelke in storitve vključujejo poprodajno asistenco, ki vključuje osebne nasvete in podporo. Avtomatska tehnična podpora je pri kupcih zelo nepriljubljena. Razvoj poteka tudi v smeri socialnih robotov, ki ljudem zagotavljajo podporo v njihovem dnevnem okolju, kot so dom, hotel, trgovina, banka idr.

Posebno mesto pri potrošnikih ima v letu 2017 spletno komentiranje in dajanje ocen, s čimer si med seboj delijo nakupno izkušnjo določenega izdelka ali storitve, kar ima precej veliko moč pri odločitvi za nakup.

Med potrošniki je vse večja odprtost za recikliranje, popravilo in ponovno uporabo stvari. Vse bolj cenijo izdelke z daljšo življenjsko dobo. Francoska vlada je celo uzakonila, da morajo francoska podjetja ob izdelku zapisati njegovo življenjsko dobo, s čimer želi proizvajalce prisiliti k temu, da proizvajajo obstojnejše izdelke. Prav tako morajo francoska podjetja kupce obvestiti o tem, kako dolgo bodo rezervni deli za njihove izdelke na voljo.

Posebno vlogo v potrošniškem življenju ima področje varnosti in dobrobiti, predvsem osebna varnost in varnost bližnjih. Umetno inteligenco in tehnologijo potrošniki dojemajo kot upanje za boljšo zagotovljeno varnost, vendar z delnim nezaupanjem. Prisotna je tudi potreba po varnosti pred okoljskimi oziroma podnebnimi grožnjami. Raste trg, ki potrošnikom ponuja rešitve glede negativnih vplivov onesnaženosti zraka. Nekatere kozmetične blagovne znamke že ponujajo zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom, ki kožo ščitijo pred prezgodnjim staranjem. Glede bivalnega prostora so v porastu rešitve za daljinsko upravljanje doma in digitalni pes čuvaj, ki zajame nenavadne zvoke v času odsotnosti, in uporabnika preko pametnega telefona opozori na karkoli neznanega. Medtem ko tovrstne tehnologije nekaterim potrošnikom prinašajo občutek miru in varnosti, drugi opozarjajo na njegove skrite nevarnosti. To namreč spreminja tradicionalni model lastništva. Uporaba določene programske opreme pomeni, da lahko podjetje svoje kupce ves čas nadzira. Nekateri trgovci so v avtomobile, ki so kupljeni s posojilom, že začeli nameščati naprave, s katerimi lahko na daljavo preprečijo delovanje motorja v primeru, če kupec zamuja s plačilom.

Današnji statusni simbol postaja zdravo življenje. Vse več potrošnikov je za butične fitnes lekcije, atletska oblačila, hrano z zdravilnimi učinki in za počitnice, ki skrbijo za zdravje in dobro počutje. Za to so pripravljeni plačati več. Različne naprave, kot so zapestnice in ure, ponujajo sledenje tako psihičnega počutja kot fizične aktivnosti. V porastu je t. i. medicinski turizem, ki vključuje aktivnosti in tretma za dobro počutje in zdravje.

Vir: Kasriel-Alexander, D. (2017).Top 10 Global Consumer Trends for 2017. Euromonitor International.

Lokalno še ni nujno trajnostno

Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj: »V letu 2016 smo že avgusta presegli nosilno sposobnost Zemlje. Eden od razlogov za to je prepričanje, da je kakovostno življenje mogoče zgolj ob nenehni gospodarski rasti. Vendar se že od 70-ih let prejšnjega stoletja pojavljajo kritike o zgrešenosti te domneve. Na omejenem planetu rast ne more biti neskončna. V zadnjih letih je vse močnejše gibanje za odrast (angl. degrowth), ki združuje strokovnjake, aktiviste in širšo civilno družbo, kjer vsak po svojih močeh raziskuje možnosti drugačnega razvoja in kakovostnega življenja za vse (ne zgolj za privilegirane) v okviru planetarnih zmožnosti. Številne prakse kažejo, da je drugačen razvoj možen. Problem je v zakoreninjenosti dogme gospodarske rasti v politiki in ekonomski sferi.

V društvu Focus ponujamo lestvico prioritet, kako postati etični potrošnik: najprej razmislimo, ali nekaj sploh potrebujemo. Najmanj škodljiv je nakup, ki ga ni. Nato se poslužimo izposoje, popravila, če ne gre drugače, pa opravimo dobro premišljen nakup z zavedanjem lastnih potreb in zgodb o predmetu, ki ga želimo kupiti. Prednost dajemo lokalnemu, ekološkemu, etičnemu, recikliranemu in predelanemu. V Sloveniji je ponudba reciklirnic, izmenjevalnic, knjižnic stvari, platform za deljenje stvari ali stvari iz druge roke vse več. Vse več je tudi izdelkov s certifikati, ki nam zagotavljajo nekatere vidike trajnosti. Pri prehrani sta to npr. ekološki in pravičnotrgovinski certifikati. Razvijati skušamo kritičen pogled na naš način potrošništva preko vzgoje, priročnikov in izobraževanj ter delavnic za učitelje in šolarje. Spodbujamo zavedanje o moči posameznikov ter vpliva, ki ga imamo na okolje in ljudi po svetu.

Na račun udobja v naši deželi kršimo in krčimo pravice ljudi po svetu in uničujemo okolje. Svetovna trgovina ni prosta in ni svobodna, že sama EU s svojimi pravili vpliva na načine trgovanja, korporacije pa vplivajo tudi na zakonodaje nacionalnih držav. Lokalno je pomembno in dobro je, da se spodbuja. Vendar vsega ne moremo pridobiti lokalno – pri nas ne raste bombaž, niti čaj, kava, banane. Tudi evropsko kmetijstvo bi moralo stremeti h kakovostni in ekološki pridelavi. Lokalno namreč ni nujno tudi trajnostno. Na mednarodni ravni poznamo koncept pravične trgovine, ki dokazuje, da je lahko svetovna trgovina drugače zasnovana. Potrošniki s(m)o vse bolj pozorni na izvor reči (sploh prehrambnih), ki jih kupujemo. V zadnjih letih je prišlo do skokovitega porasta označb, ki so povezane z lokalnim. Pri tem je ključni element transparentnost glede izvora stvari in kako so bile proizvedene ali pridelane.

Ozaveščenost slovenskega potrošnika raste, kar je razvidno tudi iz ponudbe bolj trajnostnih izdelkov. Smo pa še daleč od etične družbe. Žal je še vedno primarni kriterij za nakup cena. Kljub temu je vse več skupnosti, posameznikov, skupin ljudi, ki razmišljajo in delujejo bolj trajnostno. Nakupi izdelkov, ki so lokalni, predelani, reciklirani ali drugače certificirani, rastejo. Še vedno pa se potrošnja ne zmanjšuje. Ostajam optimistična, ravno zaradi brbotanja različnih praks, ki kažejo na to, da je mogoče delovati trajnostno.«

Izkušnje trgovcev

Nekaj slovenskih trgovskih podjetij smo povprašali, kako v svoji ponudbi in procesih zagotavljajo, da lahko potrošniki dobijo več z manjšimi vplivi svojega nakupa na okolje in s kakšnimi ukrepi potrošnike spodbujajo k trajnostnemu nakupovanju, kakšni so njihovi kriteriji pri izbiri dobaviteljev, kaj si želijo potrošniki in kako trajnosten je po njihovi oceni povprečen slovenski potrošnik.

Anže Voje, predstavnik za odnose z javnostmi, Merkur trgovina, d.d.: »V Merkurju smo kot vodilno trgovsko podjetje za gradnjo in urejanje doma na slovenskem trgu zavezani k visokim standardom tudi na področju trajnostnega razvoja. Za manjši vpliv na okolje si prizadevamo že z notranjimi procesi. V Kranju smo denimo izvedli projekt zelenega trgovskega centra prihodnosti. Na strehi trgovskega centra Merkur Kranj deluje sončna elektrarna, ki omogoča do 60-odstotno samooskrbo z električno energijo, preostanek energije je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Merkur v Kranju se tako oskrbuje izključno z zeleno elektriko. S tem smo izpuste CO2 na letni ravni zmanjšali za 100 ton. Pred trgovskim centrom deluje tudi polnilnica za električna vozila. Podobne projekte načrtujemo tudi v drugih trgovskih centrih. Veliko pozornosti smo v minulih letih namenili prenovi razsvetljave v naših trgovskih centrih zaradi energetske učinkovitosti. V lanskem letu smo jo izvedli v Merkurju Izola in s tem zmanjšali izpuste CO2 za 83 ton letno.

Zeleno usmeritev prav tako izkazujemo z našo ponudbo izdelkov in storitev. Kupcem omogočamo celostno energetsko prenovo doma, nakup in vgradnjo toplotnih črpalk, solarnega ogrevalnega sistema ter številnih drugih okolju prijaznih rešitev za sobivanje z naravo. Pri tem sodelujemo tudi z Eko skladom in njihovimi energetskimi svetovalci iz mreže EN svet, ki v Merkurjevih trgovskih centrih občasno svetujejo kupcem o energetskih prenovah. Kupcem pri večjih projektih tudi pomagamo pri izpolnjevanju prijave za nepovratna sredstva Eko sklada. Letos z nagradno igro še dodatno spodbujamo kupce, da prenovijo fasado, in opozarjamo na prednosti, ki jih to prinaša. V sodelovanju z družbo Zeos imamo v trgovskih centrih postavljene zelene kote, v katerih lahko vsakdo brezplačno odda male aparate, mobilne telefone, baterije in sijalke.

Slovenski kupci so čedalje bolj pozorni tudi na vpliv izdelkov na okolje oziroma na porabo energije v celotnem življenjskem ciklu izdelka in s tem povezane prihodnje stroške. Še posebej je to opazno pri večjih nakupih, denimo nakupu aparata bele tehnike v energijsko bolj učinkovitem razredu ali pri projektih prenove doma.«

Ajda Pulko, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti, Lidl Slovenija d.o.o. k.d.: »V Lidlu Slovenija smo usmerjeni v trajnostni razvoj svojega poslovanja. Načela družbeno odgovornega ravnanja želimo ohranjati tudi pri ponudbi svojih izdelkov. Od dobaviteljev in proizvajalcev Lidlovih lastnih znamk pogodbeno zahtevamo certifikat mednarodnega standarda IFS Food oziroma standard Global G.A.P. pri svežem sadju in zelenjavi. Z rednim lastnim nadzorom zagotavljamo varnost in kakovost izdelkov na visoki ravni, podpiramo slovensko kmetijstvo in gospodarstvo ter nudimo trajnostno pridelane in oblikovane izdelke.

Opažamo, da kupci postajajo vse bolj ozaveščeni o izdelkih, ki jih želijo kupiti. Pričakujejo kakovost, kljub temu pa si želijo izdelke nakupovati po ugodni ceni. Vse večji poudarek je na lokalnih in ekološko proizvedenih izdelkih. Uspešno sodelujemo z več kot 70 slovenskimi dobavitelji in delež izdelkov proizvedenih ali pridelanih v Sloveniji vseskozi narašča. Glavna kriterija pri izbiri dobaviteljev sta zagotavljanje dogovorjene stalne kakovosti, ki je v skladu s strogimi internimi standardi, in zagotavljanje zadostne količine izdelkov. Vsi naši izdelki so podvrženi izredno strogim kontrolam kakovosti, ki jih izvajamo v sodelovanju z neodvisnimi inštituti, naši interni standardi kakovosti pa so pogosto strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Že pred pričetkom sodelovanja se skupaj z dobavitelji dogovorimo o kriterijih kakovosti, ki jo nato vseskozi tudi preverjamo. Naj povem, da ugodnih cen naših izdelkov ne zagotavljamo na račun kakovosti, pač pa z nakupom velikih količin, kar je prednost tega, da smo del mednarodne Skupine Lidl, ter z dogovori z dobavitelji, pri čemer vse ugodnosti prenesemo na naše kupce.

Vseskozi skrbimo tudi za optimizacijo embalaže in se prilagajamo trendom na trgu. Ena zadnjih takšnih pobud je namera, da v letošnjem letu (najkasneje do 1. julija 2017) umaknemo jajca iz baterijske reje iz svoje ponudbe in zagotovimo minimalni standard svežih jajc iz hlevske reje. Za slovenska dobavitelja, s katerima sodelujemo, podjetji Meja Šentjur in Ramuta, sprememba pomeni prilagoditev proizvodnje, da bosta lahko zagotovila potrebne količine jajc tudi v prihodnje. Ker smo želeli sodelovanje z njima ohraniti, smo se skupaj dogovorili za skrajni rok, ko bomo jajca iz baterijske reje umaknili iz polic. Tako smo bili pravzaprav prvi trgovec na slovenskem trgu, ki je javnosti predstavil svojo pobudo umika jajc baterijske reje iz ponudbe. Veseli nas, da so se na našo pobudo odzvali tudi drugi trgovci in da lahko skupaj delamo korake k boljšemu svetu.

Ponudbo kupcem približujemo s številnimi akcijskimi ponudbami omenjenih izdelkov ter tudi s priljubljenimi projekti, h katerim povabimo slovenske dobavitelje. Zadnji med njimi je denimo Lidlova Lojtr’ca domačih, v okviru katerega smo majhne slovenske proizvajalce butičnih izdelkov, ki večinoma še niso na voljo v slovenskih trgovskih verigah, povabili na Lidlove police.«

Hofer trgovina d.o.o.: »Podjetje Hofer se je v preteklih 11 letih v Sloveniji razvilo v trajnostno naravnanega trgovca z živili, ki prevzema odgovornost vzdolž celotne poslovne verige. Kot del skupine ALDI Süd, kjer je odgovornost ena temeljnih vrednot podjetja, smo tudi pri Hoferju družbeno odgovornost uvrstili v središče svojega delovanja. Od leta 2014 vse obstoječe in načrtovane ukrepe združujemo v trajnostni iniciativi Danes za jutri. V sklopu iniciative smo oblikovali ključne podporne stebre, med katerimi se osredotočamo tudi na surovine in varovanje okolja. V ponudbi imamo na primer ribe z logotipom MSC iz trajnostnega ribolova oziroma z logotipom ASC iz odgovornega ribogojstva ter ribe iz ekološkega ribogojstva. Ponujamo čokolado z znakom kakovosti UTZ, ki dokazuje, da uporabljamo kakav, pridelan na trajnostni način, ter izdelke iz lesa in papirja iz gozdov, v katerih se trajnostno gospodari. Širimo ponudbo izdelkov iz ekološke pridelave, skrbimo za uporabo trajnostnega palmovega olja in iščemo nove ekološke rešitve pri čistilnih sredstvih. Na prehodu v leto 2017 smo sprejeli posodobljeno Politiko o dobrobiti živali, ki jo mi in naši poslovni partnerji uporabljamo kot smernico za udejanjanje trajnostne proizvodnje naših živalskih izdelkov, tako na področju prehrambnih kot neprehrambnih izdelkov.

Naše poslovalnice v Sloveniji so okolju prijazne, saj uporabljajo 100 % zeleno električno energijo. Strehe izbranih poslovalnic so opremljene s sončnimi elektrarnami. Na področju varovanja podnebja dajemo velik pomen premišljenemu logističnemu sistemu s sodobnim voznim parkom tovornih vozil. Nova izpopolnjena tehnologija v poslovalnicah, odgovorno ravnanje z odpadki in rešitve na področju embalaže zaokrožajo obsežen koncept področja varovanja podnebja v okviru projekta Danes za jutri.

Našim kupcem si prizadevamo ponuditi čim več izdelkov slovenske proizvodnje in dobaviteljev, katerih ponudbo smo v zadnjih letih občutno povečali. Slovenski izdelki so na naših policah zastopani v večini blagovnih skupin in predstavljajo velik del stalne ponudbe. Označeni so z logotipom Kakovost iz Slovenije. V skupinah, kot so sveže meso, mleko, kruh in jajca, je delež slovenskih izdelkov večinski. Na področju sadja in zelenjave si prizadevamo število slovenskih izdelkov oziroma izdelkov slovenskih dobaviteljev povečati, saj je to področje slovenskim kupcem eno od pomembnejših. Tudi v segmentu posebne ponudbe število slovenskih izdelkov raste. Med svoje poslovne partnerje si prizadevamo vključevati čim več slovenskih dobaviteljev in kjer je možno ponuditi slovenske proizvode ob domnevi, da so zagotovljeni vsi parametri kakovosti in sledenja.

Že daljši čas zaznavamo potrebe ekološko vedno bolj ozaveščenih potrošnikov, ki se želijo zdravo prehranjevati, zaradi česar vse pogosteje posegajo po zdravih, lokalnih in okolju prijazno pridelanih živilih. Zavedamo se trenda, za katerega verjamemo, da bo v prihodnjih letih zrasel in se dodatno okrepil. Opazne premike je mogoče doseči samo v tesnem sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji, dobavitelji, kupci in ostalimi.«

Engrotuš d.o.o.: »Tuš v svoji ponudbi v ospredje postavlja podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem. Že vrsto let na svoje police uvrščamo več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskega porekla. V zadnjih letih opažamo porast povpraševanja po lokalno pridelanih izdelkih predvsem v segmentih svežih izdelkov. Kupci so vse bolj ozaveščeni, da je lokalno poreklo pomembno, saj se ohranja več hranilnih snovi v svežih izdelkih, hkrati pa so transportne poti krajše.

Plod naše naravnosti je tudi projekt Spoštujmo slovensko, v okviru katerega smo kupcem predstavili premium blagovno znamko Slovenske dobrote. V njej smo povezali slovenske proizvajalce najbolj kakovostnih lokalnih izdelkov, hkrati pa preko osebnih zgodb pridelovalcev ozaveščamo kupce o pomenu slovenskega in lokalne kakovosti pridelave. Izdelki iz linije so že od samega lansiranja deležni številnih nagrad in priznanj, že drugo leto zapored pa smo se podpisali pod Najbolj inovativno živilo 2016.

V zadnjem obdobju intenzivno prenavljamo naše poslovalnice, pri čemer smo v skladu s strategijo družbene odgovornosti sledili smernicam in standardom. Pri načrtovanju in prenovi trgovskih objektov upoštevamo odgovorne in do okolja prijazne prakse. Principe napredne ekološke gradnje, za katere smo v preteklih letih že prejeli priznanje za prvi in najbolj energetsko varčni poslovni objekt v Sloveniji, danes širimo na celotno poslovanje. Vse Planete Tuš smo postavili na zemljevid »zelenih planetov«, saj temeljijo na do okolja prijazni arhitekturni zasnovi, ekoloških materialih, sodobnih tehnoloških rešitvah ter energijski učinkovitosti. Že vrsto let nenehno izboljšujemo upravljanje nepremičnin, in sicer smo zmanjšali stroške energentov, pri čemer je bil ključen poudarek na nižji porabi in varčnih tehnologijah.«