| Ekološki inženiring | | Borko De Corti | |
| Sliši se neverjetno, je pa najbrž resnično, kar je povedal Željko Blažeka, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ki je direktor in solastnik mariborskega Instituta za ekološki inženiring (IEI). V času »kruhoborstva«, ko se vsi ukvarjajo z vsem, da preživijo, njim ostaja delo samo na velikih projektih. In to iz preprostega razloga, ker se drugi manjši, z manj usposobljenimi strokovnjaki, velikih projektov sploh ne morejo lotiti in jih narediti. Pri izdelavi manjših projektov so v prednosti manjše družbe, saj v občinah delo najprej razdelijo »svojim«, v kriznih časih pa vse manj dela ostaja za druge. | |
Vendar to ni edini problem, na katerega opozarja. Pri nas je zelo huda tuja konkurenca, zato so večkrat zagrenjeni nad njenim ravnanjem na slovenskih tleh. Za projekte je treba nameniti 2 do 3 odstotke celotne naložbe, tuje družbe, ki prodajajo investicijsko opremo, pa mnogokrat ponujajo brezplačno projektiranje, ker že dovolj zaslužijo s prodajo opreme. Vse to so poslovni prijemi, ki mejijo na nelojalno konkurenco. S takim načinom dela poskrbijo, da oprema, ki jo prodajajo, lažje najde pot do kupcev. Mnogi tujci gredo v posel z zelo nizkimi cenami, samo da pridobijo posel in lahko potem prodajo svoje izdelke.
Potomec nekdanjega komunalnega inženiringa
Ime institut je nenavadno, vendar je Institut za komunalni inženiring potomec nekdanjega mestnega komunalnega inženiringa, zadolženega za izgradnjo komunalne infrastrukture. Nekdanji komunalni inženiring se je dobro izbrusil v svojem delu, kajti njegova naloga v mestu je bila projektiranje in gradnja. Inženiring je zaposloval dobre inženirje, ki so imeli veliko praktičnih izkušenj. Na področju komunale so opravili dobro standardizacijo, zato bi bilo škoda, so menili, da bi se njegovi strokovnjaki porazgubili in se odločili za dela, ki niso imela nobene zveze z njihovo osnovno dejavnostjo. V organizacijskih spremembah so nekateri pametni ljudje mestnim veljakom svetovali, naj ohranijo strokovnjake, vendar s temi pogledi niso mogli prodreti.
Šest strokovnjakov nekdanjega komunalnega inženiringa je staknilo glave, postali so nekakšna programsko študijska ekipa, vendar so bili le štirje od njih toliko hrabri, da so ustanovili Institut za ekološki inženiring. Od teh štirih sta se kasneje dva odcepila in sta zdaj lastnika – Željka Blažeka in Uroš Krajnc. Leto ustanovitve je bilo 1989. Pred ustanovitvijo so se z vodstvom tehniških fakultet dogovorili, da bodo nekakšna njihova dodana vrednost ali nekakšna rezerva. Institut bo za njihove študente neke vrste praktična delavnica, kjer bodo na terenu sodelovali pri izdelavi projektov. Prav zavoljo tega so družbi z omejeno odgovornostjo nadeli ime institut. Zamisel je bila odlična, vendar so za uresničitev zamisli potrebni ljudje. Fakultete so začele dojemati institut kot konkurenta, čeprav še vedno spodbujajo tovrstno izobraževanje, magistrski in doktorski študij. S fakultetami ni bilo prave simbioze (povezave), pristno sodelovanje pa je uničila komerciala.
Željko Blažeka pravi, da morajo vse zaslužiti, kar vsaj do zdaj ni bil problem. Večji problem vidi v ljudeh s potrebnimi ustreznimi referencami, kajti izobraževanje na tehniških fakultetah ni tako privlačno. Ko študentje sklenejo šolanje na fakulteti, potrebujejo še deset let, da so lahko samostojni na tem področju, poudarja direktor Instituta za komunalni inženiring, ki ima okrog 40 zaposlenih in izpostavi v Celju in Ljubljani. Sebe in sodelavce imenuje »kup čudakov«, ki se ukvarjajo s tem raznovrstnim poslom, za katerega pravi, da je v kadrovskem, družbenem in sociološkem pogledu svojstveno, saj se ljudje ne pulijo za delovna mesta.
Centrov za ravnanje z odpadki ni mogoče prekopirati
Dejavnost družbe na področju ravnanja z odpadki je zelo pestra: zajema izdelavo konceptov in strategij ravnanja z odpadki, izbor tehnoloških postopkov predelave odpadkov in zmanjševanja nevarnostnega potenciala odpadkov, pripravo projektne in investicijske dokumentacije za nove objekte ravnanja z odpadki (sortirnice, kompostarne, objekte mehanske in biološke predelave, odlagališča). Tudi sanacijske programe za obstoječe objekte (rekonstrukcije in razširitve odlagališč, sanacije gramoznic in črnih odlagališč in podobno). Naš projekt je Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, je povedal direktor in pristavil, da podoben projekt zaključujejo na Koroškem, kjer bo odlagališče v Prevaljah, predelava pa v Slovenj Gradcu. Center za ravnanje z odpadki Puconci je tik pred božičem prejel kohezijska sredstva, investicijska vrednost naložbe znaša 25 milijonov evrov. Takih zadev ne morejo pripraviti majhne ekipe strokovnjakov, ugotavlja Blažeka, saj gre za investicije v višini 20 do 50 milijonov evrov.
Z majhno grenkobo omeni, da jih obstoječa županska ekipa v Mariboru nima pred očmi. Za nekdanjo so pripravili osnovne koncepte za predelavo odpadkov in odlagališče, pripravljali so predloge, kje in kaj bi lahko bilo, zato Željko Blažeka domneva, da so zaradi tega izgubili veljavo pri sedanjih občinskih možeh. Ni javnih razpisov, da bi se lahko prijavili, pristavlja. Kohezijski denar je na voljo do leta 2013, čas pa hitro teče.
Na Gorenjskem so sodelovali, kako in kje naj se organizira ravnanje z odpadki (predelava odpadkov), a je prihajalo do nasprotij med občinami. Na Primorskem so delali na treh koncih. V okolici Postojne so nameravali postaviti center za ravnanje z odpadki. Vendar so bili občani na referendumu proti, tako da nobenemu ni uspelo sprožiti projekta, zato zdaj odpadke vozijo po vsej Sloveniji. Takšne centre za ravnanje z odpadki, poudarja Blažeka, ni mogoče preprosto prekopirati in prenesti v drugo okolje, ker je vsak nekaj posebnega in ga je treba drugače zasnovati. Zdaj snujejo center za ravnanje z odpadki na Hrvaškem v sodelovanju s tamkajšnjo družbo. Zajel bo severni del sosednje države, medtem ko so za splitsko regijo to že naredili.
Projekti za 200 čistilnih naprav
Projektirali so okrog 200 čistilnih naprav, nekatere so postavili. V Pomurju so vodili projekt vodooskrbnega sistema, za katerega bo letos izbor izvajalcev, podobno v Beli krajini, kjer so dobili denar, načrte pa izdelujejo za izvajalca. Imajo orodja, znanja in računalnike tudi za to področje.
Ena od pomembnih nalog Instituta za ekološki inženiring je priprava dokumentov za gradnjo objektov s sofinanciranjem evropskega kohezijskega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj. Slovenija kot članica Evropske unije koristi sredstva kohezijskega sklada. V ta namen so že izdelali dokumentacijo za projekt trajnostne oskrbe s pitno vodo Bele krajine, center za ravnanje z odpadki koroške regije, regionalni projekt zaščite kakovosti Dravskega in Ptujskega polja, center za ravnanje z odpadki CERO Celje, center za ravnanje z odpadki Maribor. Za objekte, ki jih financirajo skladi Evropske unije, pa opravljajo naloge inženirja po pravilih, ki jih zahtevajo (FIDIC).
