Podnebni dosje 3
Vizualna ponazoritev kompetenc za trajnostnost (JRC, 2022). Prevod: Zavod RS za šolstvo (delovno gradivo)

Izobraževanje za trajnostni razvoj

| Avtorica: dr. Darja Piciga |

Doseganje ciljev Agende 2030 in Pariškega sporazuma bo možno le s sistemsko spremembo razvojnega modela, in sicer z umestitvijo temeljnih družbeno-ekonomskih sistemov v meje ekosistemov, z njihovimi temeljnimi preobrazbami. O tem smo v Podnebnih dosjejih že pisali. Sistemski pristop in inovacije za trajnostne prehode, kot jih je – skupaj z novo paradigmo znanja – razvila Evropska agencija za okolje (EEA), se postopoma vključujejo v evropske in nacionalne politike ter dejavnosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. (Piciga, 2022)

To novo znanje je nujno integrirati v vse stopnje izobraževanja in neformalnega izobraževanja, kar je mogoče v okviru že uveljavljene vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) s poudarkom na medsektorskih ključnih kompetencah za trajnost – npr. sistemsko razmišljanje, predvidevanje, strateška kompetenca in celostna sposobnost reševanja problemov (Unesco, 2017). Uvedba teh kompetenc je dodatno podprta s priporočilom o učenju za okoljsko trajnostnost (EK, 2022) in evropskim okvirom kompetenc za trajnostnost, ki ga je predlagalo Skupno raziskovalno središče (JRC, 2022).

Cilji VITR
Kompleksnost in prepletenost ciljev VITR

Nacionalni program varstva okolja do 2030 (ReNPVO) v poglavju 8.4 določa, da je vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja del širšega koncepta VITR. Ob tem posebej izpostavlja cilj opolnomočenja mladine in odraslih za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kar med drugim zahteva opredelitev podnebnih ciljev s temeljnimi znanji in kompetencami za celoten sistem vzgoje in izobraževanja.

Podnebne cilje se opredeli na podlagi mednarodnih, evropskih in nacionalnih dokumentov za področja učenja o podnebnih spremembah (npr. ACE, Action for Climate Empowerment) in okolju, boja proti podnebnim spremembam in trajnostnih prehodov (mdr. po poročilih EEA), pa tudi vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Med temi dokumenti je za namene opredelitve podnebnih učnih ciljev zelo uporaben priročnik (vodnik) Učni cilji vzgoje in izobraževanja za cilje trajnostnega razvoja (UNESCO, 2017), ki je sicer v angleščini.

Podnebni dosje 4

V primeru 13. splošnega cilja Agende 2030 (»Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam«) so na primer izpostavljeni sledeči kognitivni, čustveno-socialni in vedenjski cilji:

  1. Kognitivni učni cilji:
  • Učeči se razume učinek tople grede kot naravni pojav, ki ga povzroča izolacijski sloj toplogrednih plinov (TGP).
  • Učeči se razume aktualne podnebne spremembe kot antropogen pojav, ki je posledica povečanih emisij TGP.
  • Učeči se ve, katere človeške dejavnosti na globalni, nacionalni, lokalni in individualni ravni najbolj prispevajo k podnebnim spremembam.
  • Učeči se pozna glavne ekološke, socialne, kulturne in gospodarske posledice podnebnih sprememb na lokalni, nacionalni in globalni ravni in razume, kako lahko postanejo spodbujevalni, okrepitveni dejavniki podnebnih sprememb.
  • Učeči se pozna strategije preprečevanja in blaženja podnebnih sprememb ter prilagajanja nanje na različnih ravneh (od globalne do individualne) in za različne kontekste ter njihove povezave z odzivi v primeru naravnih nesreč oz. zmanjševanjem tveganja za nastanek naravnih nesreč.
  1. Socialno-čustveni učni cilji:
  • Učeči se je sposoben razložiti ekosistemske dinamike in okoljske, socialne, ekonomske in etične posledice podnebnih sprememb.
  • Učeči se je sposoben spodbujati druge k varovanju podnebja.
  • Učeči se je sposoben sodelovati z drugimi in razvijati skupno dogovorjene strategije za spopadanje s podnebnimi spremembami.
  • Učeči se je sposoben razumeti vpliv posameznikov na podnebje našega planeta, od lokalne do globalne perspektive.
  • Učeči se je sposoben prepoznati, da je varovanje globalnega podnebja bistvena naloga vsakogar in da moramo v luči tega spoznanja popolnoma na novo ovrednotiti svoj pogled na svet in naše vsakdanje vedenje.
  1. Vedenjski učni cilji (oz. oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev):
  • Učeči se je sposoben presoditi, ali so posameznikove aktivnosti prijazne do podnebja ter v primeru, da niso, tudi predlagati spremembe.
  • Učeči se je sposoben delovati v prid ljudi, ki jim grozijo podnebne spremembe.
  • Učeči se je sposoben predvideti, oceniti in ovrednotiti vpliv osebnih, lokalnih in nacionalnih odločitev ali aktivnosti na ostale ljudi in svetovne regije.
  • Učeči se se je sposoben zavzemati za (ukrepe) javne politike, ki varujejo podnebje.
  • Učeči se je pripravljen podpirati gospodarske aktivnosti, ki so prijazne do podnebja.

Nekatere predlagane vsebine v sklopu tega cilja so na primer:

  • Toplogredni plini (TGP) in njihove emisije.
  • Emisije toplogrednih plinov, povezane s sektorji energije, industrije in kmetijstva.
  • Nevarnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ki lahko vodijo do naravnih nesreč, kot so suša, vremenski ekstremi itd. in njihov neenak družbeni in gospodarski vpliv na gospodinjstva, skupnosti in znotraj držav ter med državami.
  • Dvig morske gladine in posledice za države (na primer za male otoške države).
  • Migracije in beg v povezavi s podnebnimi spremembami.
  • Strategije preprečevanja, blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe in njihove povezave z ukrepi za hitro odzivanje in zmanjševanje tveganj v primeru naravnih nesreč.
  • Lokalne, nacionalne in globalne inštitucije, ki obravnavajo vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami.
  • Lokalne, nacionalne in globalne podnebne politike ter strategije za varovanje podnebja.
  • Prihodnji scenariji (vključno z alternativnimi razlagami globalnega dviga temperature).
  • Učinki in vplivi na velike ekosisteme, kot so gozdovi, oceani in ledeniki, in na biotsko raznovrstnost.
  • Etika in podnebne spremembe.

Iz Unescovega priročnika je smiselno upoštevati tudi opredelitve učnih ciljev za nekatere druge cilje trajnostnega razvoja oz. podcilje, ki so povezani s podnebnimi spremembami, ter v končnem naboru ciljev upoštevati tudi druge relevantne dokumente. Gre zlasti za splošne cilje 7 (Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije), 11 (Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja) in 12 (Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe). S podnebnimi spremembami in prehodom v NOD so povezani še drugi splošni in konkretni cilji, kot so: 6 (dostop do vode in sanitarne ureditve, trajnostno upravljanje z vodo), 8.4 (raba virov pri proizvodnji in porabi), 8.9 (trajnostni turizem), 9.4 (trajnostna infrastruktura in industrija), 14 (morje in morski viri) in 15 (kopenski ekosistemi).

»Vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo« je eden od ciljev vzgoje in izobraževanja, opredeljen v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja. Za uresničevanje tega cilja so bile leta 2007 sprejete Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja. Smernice sicer podnebnih sprememb (še) ne navajajo kot pomembno področje VITR.

Cilji trajnostnega razvoja Agenda 2030
Večina ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 je v manjši ali večji meri povezana z bojem proti podnebnim spremembam.

Med novejšimi slovenskimi dokumenti, ki predstavljajo neposredno podlago za »podnebno ozelenitev« vzgoje in izobraževanja, velja omeniti NEPN, Nacionalni energetski in podnebni načrt do 2030, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) – poglavje 7.2, in Načrt za okrevanje in odpornost, ki namenja za prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni prehod tudi znatna sredstva (Razvojno področje: Pametna, trajnostna in vključujoča rast; Komponenta 5: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod). Tako so predvideni prenova učnih načrtov in izpitnih katalogov znanj na izbranih področjih, vzpostavitev celovitega podpornega okolja, pa tudi ozelenitev izobraževalne infrastrukture.

Na kratko smo že poročali o dvoletnem projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki se je pričel v letošnjem letu in je bil predstavljen na zadnji IRDO konferenci (EOL št. 168, str. 43; prispevki konference na https://irdo.si/irdo2022/referati.html). Ključni prispevek projekta bo celosten program ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v kontekstu VITR. To pomeni, da bo opredelil tudi temeljne kompetence za odzivanje na podnebne spremembe (blaženje, prilagajanje) kot nujen sestavni del zelenega prehoda. Projekt se financira iz Sklada za podnebne spremembe (MOP), izvajajo ga štirje javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, med njimi tudi Zavod RS za šolstvo. O tem projektu pa tudi o dokumentih in gradivih, omenjenih v tem članku, nameravamo v naslednjih podnebnih dosjejih še poročati.

Kot bo predstavljeno v naslednjem prispevku ge. Saše Kregar, je Zavod za šolstvo s sredstvi podnebnega sklada že leta 2016 izvedel analizo kurikulov glede vključevanja področja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Analiza je opozorila na nekatere »bele lise«, kot je na primer odsotnost sistematičnega pristopa k prilagajanju na podnebne spremembe. Kako lahko to področje v šoli in izven nje obravnavamo v povezavi z ekosistemskimi storitvami, je pokazala dr. Liliana Vižintin v prvem članku tokratnega podnebnega dosjeja.

Citirani viri:

EK, 2022: Evropska komisija: Predlog Priporočilo Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost. Bruselj, 14.1.2022. COM(2022) 11 final. 2022/0004(NLE). Dostopno na:: https://education.ec.europa.eu/document/council-recommendation-learning-for-environmental-sustainability (dostop 10. 5. 2022)

JRC, 2022 – Joint Research Centre JRC: GreenComp. The European sustainability competence framework.Avtorji: Bianchi s sod. Ur.: Punie, Y. in Bacigalupo, M. Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2022. Dostopno na: https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128040 (dostop 10. 5. 2022)

NEPN – Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. 2020. Dostopno na: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf (dostop 14. 4. 2022)

Piciga, D. 2022. IRDO 2022: Od znanja o okoljskih izzivih do učenja za delovanje. Podnebne spremembe in sistemske inovacije. EOL, št. 168, str. 41 – 43.

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50). 2021. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131 (dostop 14. 4. 2022)

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO 20-30). 2020. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985 (dostop 14. 4. 2022)

Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja. 2007. Ljubljana, Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

UNESCO. 2017. Education for Sustainable Development Goals, Learning Objectives. Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. Dostopno na: http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002474/247444e.pdf (dostop 14. 4. 2022)