| Samooskrba Slovenije in avtohtone semenske vrste | | |
| Stroka je dolgo opozarjala, da slovensko semenarstvo že dolgo ni več, kar je bilo pred desetletji. Dr. Andrej Simončič je v intervjuju za revijo EOL med drugim izjavil, da semenske pridelave za celotno zelenjadarstvo, koruzo, sojo ali krmne rastline v Sloveniji praktično ni več. Kako torej spodbuditi proizvodnjo semenskega materiala, shraniti in vzdrževati avtohtone vrste in podpreti kmetijsko pridelavo? Trgovsko podjetje SPAR Slovenija se je povezalo s kmetijskim ministrstvom, stroko, pridelovalci in začelo akcijo SPAR kot nekoč. Avtohtone sorte se ohranjajo le, če jih vzdržujemo, sejemo in uživamo. Slovenija sicer še nima seznama lokalnih sort, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih genskih virov, a Sparova akcija že daje na trg prve pridelke pozabljenih sort. Katere in kaj želijo s koristnim povezovalnim projektom doseči, je pojasnila mag. Urška Brodnik, iz Oddelka za razvoj lastnih in ekskluzivnih znamk, kakovost in varnost izdelkov v podjetju Spar Slovenija. | |
Katere vrste zelenjave avtohtonih slovenskih vrst bodo lahko kupci kupovali v vaših trgovinah v tem letu? Prva je bila solata leda, pa ledenka, priljubljeni kifeljčar kresnik, kaj sledi? Katere stare bodo spet nove? Pričakujete, da bodo pridelovalci, s katerimi ste se dogovorili za sodelovanje v akciji SPAR kot nekoč, pridelali 350 ton?
S pristnimi domačimi okusi zelenjave SPAR Kot nekoč bomo kupce razvajali skozi celo poletje in jesen. Nekaj pa je tudi sort, primernih za ozimnico. Začeli smo s priljubljenimi slovenskimi solatami ledenkami, na policah je že mladi krompir kresnik. Kmalu prihaja težko pričakovan paradižnik val, ki je izboljšana različica priljubljenega volovskega srca. Sledijo pa še druge odlične vrtnine različnih sort. Pričakujemo, da bo vsega pridelka SPAR Kot nekoč za 350 ton. To je kar veliko pristnega domačega okusa.
Po katerih merilih ste izbrali pridelovalce? Zdaj je vključenih sedem. Kakšno je bilo zanimanje? Ali ste jim ponudili še kaj drugega kot zagotovljen odkup? Bodo izdelki iz akcije SPAR kot nekoč posebej označeni na policah?
K sodelovanju smo povabili pridelovalce z različnih koncev Slovenije, s katerimi že sodelujemo. Gre za pridelovalce, ki so zavezani okolju prijazni integrirani pridelavi poljščin in vrtnin. K projektu SPAR Kot nekoč jih je pristopilo sedem. Skupaj so s slovenskimi avtohtonimi sortami vrtnin zasadili nekaj več kot 20 hektarjev. Zagotovili smo jim kakovostno seme avtohtonih in udomačenih sort SPAR Kot nekoč, zavezali pa smo se tudi k 100-odstotnemu odkupu njihovega pridelka. Pridelovalci so projekt odlično sprejeli. Dnevno svež pridelek, ki ga dostavljajo na Sparove police, že navdušuje naše kupce. Mislim, da ni prerano reči, da je naš projekt ohranjanja slovenskih avtohtonih sort z vseh strani naletel na odličen odziv.
Poudarjate zavezo razvoju lokalnega okolja in trajnostnega delovanja, zato pomagate z akcijo ohranjati slovenske avtohtone in udomačene vrste. Ali pri prodaji opažate, da kupci raje posegajo po domači zelenjavi? So naši pridelovalci konkurenčni? Nekateri pridelovalci opozarjajo, da stroški njihove pridelave ne morejo konkurirati nizkim cenam uvožene zelenjave? Kolikšen delež domačih povrtnin in sadja je na trgovskih policah?
Avtohtone sorte so naša kulturna in naravna dediščina ter pomembno prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti. Naša dolžnost je, da jih ohranimo. To je seveda v skladu tudi z našo poslovno usmeritvijo, ki poudarja lokalno vpetost, odgovorno ravnanje in trajnostno delovanje. Lahko bi rekli, da nam je akcija ohranjanja slovenskih avtohtonih sort pisana na kožo. Sicer pa so to tudi vrednote naših kupcev, ki čedalje raje posegajo po domači, lokalno pridelani zelenjavi. Čedalje več jih tudi spet išče sorte in okuse, ki se jih spominjajo iz svojega otroštva. Cena zelenjave tako ni več na prvem mestu, ampak dajejo prednost lokalni kakovosti. To je zelo pomembno, saj domači pridelovalci, ki zelenjavo pridelujejo večinoma ročno in na manjših površinah, cenovno preprosto ne morejo konkurirati zelenjavi velikih tehniziranih rastlinjakov z drugih koncev sveta. Prav zato moramo trgovci s svojimi aktivnostmi kupcem predstaviti dodano vrednost in kakovost domače pridelane hrane.
Na katere težave opozarjajo pridelovalci avtohtonih vrst, ki sodelujejo, in kaj jih je spodbudilo za akcijo? Ali lahko računajo na dolgoročno sodelovanje?
Naši pridelovalci so razmeroma majhni. Zato se spopadajo s ključnim vprašanjem konkurenčnosti. Prav zato so s projektom SPAR Kot nekoč zelo zadovoljni, saj mi skrbimo tudi za promocijo, ki poudarja njihove prednosti: ročna pridelava, dnevno svež pridelek, majhne razdalje transporta. Vse to vpliva na kakovost njihovega pridelka in naši kupci to kakovost čedalje bolj cenijo. Zato so pripravljeni plačati malo več. Veliko breme pa je našim pridelovalcem padlo s pleč tudi zaradi zagotovljenega 100-odstotnega odkupa, saj jim tako ni treba skrbeti za trženje pridelka, ampak se lahko posvetijo tistemu, kar najbolj znajo – negi rastlin, pridelavi zdrave in okusne zelenjave.
Na nujnost ohranitve avtohtonih sort in večji nadzor pri uvozu semen in vrtnin opozarjata tudi stroka in država. Kako sodelujeta Kmetijski inštitut s Slovensko rastlinsko gensko banko in kmetijsko ministrstvo?
Trenutno v okviru CRP (Ciljni raziskovalni programi) poteka projekt »Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo«. Izvajata ga Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Njegov glavni namen je priprava sistema določanja ogroženosti lokalnih sort. S tem bo za prihodnji Program razvoja podeželja, od leta 2021 dalje, pripravljen seznam sort, ki jim grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. V seznam bodo vključene vse avtohtone domače in udomačene tuje sorte, ki trenutno imajo vzdrževalce. Ne bo pa tistih, ki trenutno niso »žive« oziroma jih nihče ne vzdržuje, lahko pa bi jih v prihodnje obudili. Tak seznam bo uporaben tako za izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja kot tudi za druge namene ohranjanja avtohtonih sort. Eden takih je zagotovo projekt SPAR Kot nekoč, v okviru katerega si Spar Slovenija kot prvi v Sloveniji prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte od semena do pridelka.
Kako je vključena Slovenska rastlinska genska banka?
Za ohranjaje avtohtonih sort je pomembno varno hranjenje in redno obnavljanje njihovega genskega materiala. V večini primerov je to seme. Za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka. Njene naloge so zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala vključno s starimi domačimi ali udomačenimi sortami kmetijskih rastlin, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih merilih, hranjenje in obnavljanje vzorcev zbranega genskega materiala ter razmnoževanje in izmenjava genskega materiala. Najdragocenejši vir v vsaki genski banki so avtohtone domače sorte ali populacije, ki so s svojo gensko raznolikostjo in prilagojenostjo lokalnim oziroma krajevnim talnim in podnebnim razmeram dober vir za žlahtnjenje. Hkrati so pomemben narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti.
