| Položaj panoge | | Jože Volfand | |
| Poslovna zgodba družbe Vipap je že nekaj let drugačna od tiste v zadnjih desetletjih, ko je družba doživljala viharna leta. S tujim lastništvom in po zaprtju obrata za proizvodnjo celuloze, predvsem pa z velikimi vložki v čistejšo proizvodnjo in tehnološke izboljšave, se je Vipap uvrstil med družbe s prepoznavno pozornostjo do zahtev zelenega poslovanja. Miloš Habrnál, predsednik uprave družbe Vipap, ne izpostavlja le okoljske marjetice. Po lanski krizi, ko se je trg stresel tudi zaradi zapiranja papirnic po Evropi, letošnji prvi meseci kažejo boljšo sliko. »Toda,« pravi predsednik, »nad poslovnim okoljem sem razočaran.« | |
Kateri dogodki na trgu so lani najbolj vplivali na poslovanje družbe Vipap? Po katerih izdelkih je bilo največje povpraševanje? Kakšne poslovne načrte ste sprejeli za to leto?
Lansko leto je bila velika kriza pri prodaji časopisnega in premazanega grafičnega papirja. Ponudba je presegala povpraševanje, veliki proizvajalci so se borili za posel z zniževanjem in cen inna koncu leta so bile rdeče številke. Zato je na poslovanje najbolj vplivalo zapiranje papirnic v Evropi, saj so lani zaustavili stroje z zmogljivostjo 2,4 milijona ton. S tem se je na trgu vzpostavilo ravnotežje in prišlo je do dviga cen za leto 2014. Načrtujemo realizacijo 96 milijonov EUR in dobiček na ravni 0,3 milijona EUR. Začeli smo ponujati ovojno-embalažne papirje, ki so nova vrsta papirja na trgu.
Poleg tega je Vipap med redkimi slovenskimi podjetji z okoljsko marjetico za več vrst papirja. Kakšno konkurenčno prednost je pri prodaji na trgu pomenila okoljska marjetica? Za katere izdelke so ti papirji najprimernejši?
Zaradi zahtev kupcev, predvsem iz držav EU (Italija, Nemčija, Avstrija ….), se je podjetje odločilo, da bo za nekatere proizvode pridobilo evropski znak za okolje. Za tri proizvode je podjetje »evropsko marjetico« pridobilo že leta 2006, v skladu z novimi okoljskimi merili pa je novembra 2012 ARSO izdal odločbo o podelitvi znaka EU za okolje za pet proizvodov iz skupine kopirnih in grafičnih papirjev.
Proizvodi VIPCO, VIPRESS, VIPRINT, VIMAG in VIMAX izpolnjujejo vsa okoljska merila glede emisij v vodo in zrak, rabe energije, trajnostnega upravljanja gozdov oziroma vlaknin, uporabe in ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi, ravnanja z odpadki, primernosti za uporabo, informacij na embalaži in informacij na znaku za okolje. Znak je pomemben zaradi našega poslovanja in kupcev, ki zahtevajo trajnostna merila v poslovanju.
Posebnost vaše proizvodnje je, da kot osnovno surovino uporabljate star papir, reciklirana vlakna. Kakšen posluh kaže trg za tako poslovno usmeritev in ali razmišljate tudi o ogljičnem odtisu za svoje proizvode glede na znane ugotovitve, da je papirna industrija energetsko potratna?
Proizvodnja vlaknin in papirja je energetsko intenzivna dejavnost. Energenti predstavljajo pomemben delež v strukturi stroškov, zato je v podjetju spremljanje porabe energentov, goriv, toplotne energije, električne energije, primerjava s konkurenco in najboljšimi tehnikami ter vrednostmi NRT ena ključnih nalog. Za svoje proizvode vsako leto izdelamo tudi okoljske deklaracije, v katerih med drugimi okoljskimi parametri podamo specifične porabe TE in EE ter specifične emisije CO2 na tono proizvoda.
V letu 2013 je Vipap pridobil tudi certifikat FSC. Kakšne zaveze ste sprejeli?
Glede na zahteve in pričakovanja kupcev s trgov EU, mislim na Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in druge, smo v podjetju vzpostavili tudi sistem vodenja, odgovornega, trajnostnega ravnanja in sledenja v celotni verigi ravnanja z lesom in proizvodi iz lesa. To zahtevajo standardi serije FSC CoC. Certifikacijsko presojo so izvedli presojevalci podjetja Bureau Veritas. Podjetje je za vse proizvode iz segmenta grafičnih, publikacijskih in časopisnih papirjev, certificiranih FSC MIX, pridobilo Certifikat št. BV-COC-117321.
Podjetje je v integrirani poslovni sistem vodenja in sistemsko dokumentacijo zapisalo tudi zavezanost k vrednotam FSC. Za vodstvo in vse zaposlene je predpisana politika FSC, s katero izjavljamo, da podjetje ni posredno ali neposredno vpleteno v dejavnosti, kot so: nezakonito gozdarjenje ali trgovina z nezakonitim lesom, gozdnimi proizvodi; kršitve človekovih pravic, povezanih z gozdarjenjem; velike spremembe gozdov v plantaže, vnos genetsko spremenjenih organizmov zaradi gozdarjenja; kršitve katere koli od osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela, kot so opredeljene v izjavi ILO o temeljnih načelih in pravicah do dela. To niso majhne zaveze.
Koliko poslujete kot zeleno podjetje, kažejo rezultati programa učinkovite rabe energije. Kako ste uspešni pri energiji?
Smo. Proizvodnja papirja se uvrša med energetsko intenzivne proizvodnje z vidika porabe električne energije in porabe toplotne energije. Povprečna poraba električne energije je 970 kWh/t papirja in toplotne energije 2,02 t pare/t papirja oziroma 1,5 MWh toplote/t papirja.
V podjetju imamo vzpostavljen nadzorni sistem energetskega monitoringa, ki smo ga v letih 2011–2012 revidirali skladno s tehnološkim razvojem podjetja. Energetski monitoring uporabljamo za ciljno spremljanje rabe energentov in identificiranje potencialnih organizacijskih in investicijskih ukrepov. Energetsko učinkovitost podjetja izvajamo z ukrepi OVE in URE, saj izvajamo tehnološko optimizacijo priprave goriv. Povečujemo uporabo obnovljivih virov goriv. Gre za lesno biomaso. Delež biomase v strukturi goriv smo povečali z 10 na 20 %. Pomembna je vhodna toplotna moč. Energetsko intenzivne procese optimiziramo z uvajanjem frekvenčno vodenih procesov in naprav z višjimi izkoristki.
Vipap ima dolgoletno tradicijo proizvajalca časopisnih papirjev. Kakšna je prodaja doma in kje so najbolj stabilni ter zanimivi trgi? Časopisne naklade namreč padajo.
Zahvaljujoč geografskemu položaju nimamo težav z naročili. Na območju od Italije do Grčije je Vipap edini proizvajalec teh vrst papirja in lani smo edini obratovali s polno zmogljivostjo. V zahodni Evropi potrošnja pada, v vzhodni se še malo dviguje. In Vipap je v glavnem usmerjen na trge jugovzhodne Evrope – severna Italija, Hrvaška, Madžarska, Srbija in druge. Seveda, cene na trgu določajo veliki igralci. V Sloveniji prodamo vsako leto približno 13 % svoje proizvodnje.
Proizvodnja ovojno-embalažnega papirja postaja tretje področje v vaši poslovni usmeritvi. Ali lahko papir pri živilih tekmuje z izjemno razširjeno uporabo plastične embalaže?
Ovojna embalaža se pojavlja kot zelo perspektivno področje. Investicije v papirništvu so bile v zadnjih letih izvedene predvsem v tem segmentu. Plastična embalaža je danes preprosta in poceni, vendar problematična z vidika predelave po uporabi. Papirnata vrečka v naravi hitro razpade, plastika ne. Pred tremi leti sem med dopustom potoval po Ruandi. Prvo vprašanje na letališču je bilo: »Ali imate kakšno plastično vrečkoe? Uporaba in vnos take embalaže sta strogo prepovedana.« In dejansko se uporablja samo embalaža iz papirja, kar se odraža v urejenosti okolja, ki je lahko zgled tudi evropskim državam.
Vrnimo se k staremu papirju. V Sloveniji letno predelamo okrog 480.000 ton papirja. Problemi pri zbiranju starega papirja so stalnica okoljske problematike. Kaj predlagate za spodbudo obsežnejšemu zbiranju starega papirja?
Po našem mnenju se stanje izboljšuje in v vsaki občini bi morali nadaljevati ozaveščanje prebivalcev o pomenu ločenega zbiranja odpadkov – lahko se uporabi sistem pozitivne stimulacije, na primer v obliki plačila za star papir, in negativne, kot je višja cena za odstranjevanje in predelavo mešanih odpadkov. Podpiramo investicije v nove sortirne linije in tudi vsako leto sodelujemo s šolami in drugimi organizacijami, ki promovirajo ločeno zbiranje odpadkov.
Eden izmed vaših sloganov je: Prihodnost je zelena. Kako ta slogan upoštevate pri nakupih opreme in tehnologij?
Podjetje je obsežno tehnološko-ekološko posodobitev izvedlo v letih do 2007 in vpeljalo za takrat najboljše in na trgu dobro preizkušene tehnike BAT oziroma NRT.
V srednjeročnem razvojnem ciklu do 2018 se je podjetje spet usmerilo v iskanje in uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik na tehnološkem in okoljskem področju.
Glede industrijskega onesnaževanja je bila na ravni EU novembra 2010 sprejeta Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah – IED, ki je nadomestila t. i. Direktivo IPPC. Direktiva IED v slovenski pravni red še ni bila prenesena. Smo pa v podjetju usmeritve in cilje Direktive IED vključili v pripravo razvojno-investicijskega programa (RIP 2017A), v študije PVO, vloge za spremembo okoljskega dovoljenja ter izdelavo prehodnega načrta za veliki kurilni napravi K4 in K6. Navedeno razvojno-investicijsko in okoljsko dokumentacijo smo pripravili v drugi polovici leta 2012 in jo oddali na ARSO. Zaradi sprememb okoljske zakonodaje, predvsem glede emisij v zrak, varstva narave in varstvenih območij, smo okoljsko dokumentacijo in študijo presoje vplivov na okolje ustrezno dopolnili. Tako smo lani novembra pridobili okoljsko dovoljenje.
Kakšne so naložbe v letu 2014? Kaj pričakujete od poslovnega okolja v Sloveniji? Ali se kaže konjunktura v položaju papirnopredelovalne industrije?
Kljub optimističnemu prvemu tromesečju, v katerem smo dosegli 0,5 milijona EUR dobička, moram izraziti svoje razočaranje nad poslovnim okoljem. Naj navedem dva primera neprestanega slabšanja razmer poslovanja. Lani smo bili obremenjeni z novim prispevkom za obnovljive vire energije v višini 0,5 milijona EUR/leto, v drugi polovici letošnjega leta bomo prisiljeni plačati še drugi del tega prispevka, in sicer 0,3 milijona EUR. Zavrnitev zakona o obdavčitvi nepremičnin in vrnitev na stari sistem pomeni dodaten strošek v višini 0,4 milijona EUR. Tako bomo morali sredstva, ki smo jih nameravali porabiti za nove investicije, vplačati v državno blagajno, ki je očitno vreča brez dna. V naši panogi je situacija zelo težavna. Tečaj evro/dolar je povzročil padec izvoza časopisnega papirja v azijske in afriške države, kjer so ga hitro nadomestili proizvajalci iz Rusije, in ponovno se je pojavil višek papirja na evropskem trgu. Pritisk na cene čutimo že danes in ni še čisto jasno, kaj to pomeni za drugo polletje.
