Naložbe v sončno energijo
E. D.
Slovenija ne dosega deleža OVE v končni bruto rabi energije in je negotovo, ali bo dosegla cilj, ki si ga je določila v NEPN, to je 27 %. Nova direktiva EU pa je do leta 2030 kot zavezujoč cilj določila celo najmanj 32 %. Vsakoletni delež energije iz OVE pa od 1. 1. 2021 ne sme biti nižji od izhodiščnega deleža 25 %. Ta je bil za Slovenijo predpisan s staro direktivo za leto 2020. Če cilji ne bodo doseženi, bodo finančne kazni. Toliko večjo pozornost si zasluži Holding slovenskih elektrarn z gradnjo sončne elektrarne v Prapretnem. Mag. Nenad Trkulja, vodja projekta gradnje SE Prapretno, pravi, da je po njim znanih podatkih SE Prapretno največja v Sloveniji, ki bo zgrajena v letu 2021. In dodana vrednost naložbe? SE gradijo na degradiranem območju.
Ko so na MGRT pripravili pregled degradiranih območij in predstavili možnosti njihove revitalizacije, so se med naložbami omenjali tudi energetski objekti. Kaj je HSE vodilo k odločitvi za takšno lokacijo? S čim je območje degradirano, ali je to omejitveni dejavnik pri gradnji?
Vsekakor so območja, ki so na kakršen koli način degradirana, zanimiva za naložbe v obnovljive vire energije (OVE). Mislim posebej za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, ki ne zahtevajo veliko posegov v prostor in se jih lahko tudi dobro prilagodi specifičnim lastnostim terena. Skladno z strateškimi usmeritvami in dokumenti na nivoju države, kot to določa Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), kjer je eden izmed načinov za doseganje razogljičenja tudi velik dvig proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, je skupina HSE pristopila k aktivnostim za postavitev velikih sončnih elektrarn v Sloveniji.
Zakaj Prapretno?
K odločitvi za postavitev sončne elektrarne na lokaciji rekultiviranega in zaprtega dela odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno je vplivalo več dejavnikov. Možnost gradnje po občinskih aktih, ustrezna lokacije glede sončnega sevanja, saj je za to lokacijo sončno sevanje nad slovenskim povprečjem, možnost povezave na elektro energetsko omrežje idr. Gradnja na tej lokaciji ima za skupino HSE in lokalno okolje tudi velik simbolni pomen, saj je bila v preteklosti zelo okoljsko obremenjena z proizvodnjo električne energije v termoelektrarni Trbovlje in proizvodnjo premoga v bližnjih rudnikih. S tem projektom na tej lokaciji tako znova oživljamo proizvodnjo električne energije na okolju prijazen način.
V tem primeru brez sodelovanja občine ni šlo. Kako ste pri odločitvi za gradnjo sončne elektrarne sodelovali z občino Hrastnik in kaj ste morali upoštevati? Ali ste morda simulirali tudi vplive na okolje?
Z občino Hrastnik pri tem projektu že od vsega začetka odlično sodelujemo. Dodal bi, da smo morali pri gradnji upoštevati Odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki na delu odlagališča dovoljuje postavitev objektov za potrebe izkoriščanja alternativnih naravnih virov, torej sončne elektrarne. Pri postopkih umeščanja sončne elektrarne v prostor in projektiranju elektrarne so bili okoljski vidiki upoštevani v največji možni meri. Pri tem mislim tudi na minimalne posege v tla in zemljo.
Gradnja trimegavatne sončne elektrarne je med večjimi naložbami te vrste v Sloveniji in bo prispevala k večjemu deležu OVE v končni rabi energije. Tehnične značilnosti objekta? Potek gradnje? Kdaj bodo dani v omrežje prvi kilovati in kolikšna je vrednost investicije?
Po nam znanih podatkih je SE Prapretno prva sončna elektrarna v Sloveniji, ki bo imela instalirano električno moč večjo od 1MW. V prvi fazi je predvidena postavitev sončne elektrarne z 6.902 modulov moči 440Wp, kar prinese nazivno moč 3.036 kWp s predvideno povprečno letno proizvodnjo 3.362.000 kWh. Predvidena letna proizvodnja zadostuje za letne potrebe po električni energiji za približno 800 slovenskih gospodinjstev. Priprave na naložbo so se začele lani in se intenzivirale junija 2020. Takrat je bila izdelana projektna in investicijska dokumentacija, začeli so se postopki za pridobivanje ustreznih dovoljenj. Investicija je ocenjena na približno 2,3 mio EUR. Začetek gradnje predvidevamo v drugem četrtletju letošnjega leta, prva proizvodnja električne energije iz SE Prapretno pa bi lahko stekla konec oktobra 2021.
Za gradnjo sončne elektrarne v Prapretnem vam je Arso izdal odločbo, da ne potrebujete niti okoljskega soglasja niti presoje vplivov na okolje. Koliko časa je trajal postopek, kako ste utemeljili gradnjo in kakšna je prednost, da jo boste postavili na degradiranem območju?
Odločitev Arsa nas zelo veseli. Skozi predhodni postopek za nameravano izgradnjo SE Prapretno so prepoznali napore HSE, da se tovrstni projekti v skupini HSE vodijo na način, da se okolje obremenjuje v najmanjši možni meri. Postopek na Arsu je trajal približno devet mesecev. Prednosti postavitve sončne elektrarne na degradiranem območju praktično ni oziroma je potrebno zasnovo elektrarne in njeno pritrditev na zemljišče prilagoditi glede na posamezno območje, na katerem se predvideva postavitev tovrstnih objektov.
Koliko so pri gradnji sončne elektrarne v Praprotnem vključena domača podjetja, vključno z opremo?
Cilj HSE je, da se v projekt v kar največji meri vključijo domača podjetja. Skupina HSE z gradnjo SE Prapretno izkorišča vse notranje potenciale, saj se bo skoraj celoten projekt realiziral z resursi znotraj skupine. Projektno dokumentacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja bo izvedel HSE Invest, dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne pa HTZ. Ta hčerinska družba Premogovnika Velenje ima ustrezne reference in je bila izbrana na javnem razpisu. Povezavo SE na distribucijsko omrežje Republike Slovenije pa bo izvedla družba Elektro Ljubljana. HSE kot investitor usklajuje vse aktivnosti na projektu, vključno s pridobivanjem energetskega dovoljenja in predhodnim postopkom za ugotovitev, ali je za nameravani poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
Katere naložbe v OVE še načrtuje HSE v tem in prihodnjem letu?
V skupini HSE načrtujemo postavitev nekaj velikih sončnih elektrarn, ki so izvedljive v prihodnjih treh letih. Dravske elektrarne Maribor imajo za postavitev sončnih elektrarn na voljo več primernih zemljišč. Prva sončna elektrarna, ki bi jo lahko začeli graditi še letos, je SE Zlatoličje Segment 5 predvidene moči 2.700 kWp. Začeli smo tudi s pripravami za širitev lokacije Prapretno. To bi lahko po naših ocenah razširili še za dodatnih 7 MW sončnih elektrarn, a bo najprej potrebna sprememba namembnosti zemljišč. In končno, ne smemo pozabiti na začetek umeščanja v prostor hidroelektrarn na srednji Savi, ki je prvi konkreten korak k začetku izgradnje te verige .
Proizvodnja OVE se bo povečala. Ali je omrežje v Sloveniji pripravljeno na razpršene vire energije?
Pri priključitvah več razpršenih virov OVE, nad 1MW, na omrežje točke priklopa določa lokalni operater distribucijskega omrežja. Točke priklopa se določajo na stanje omrežja in so lahko od OVE vira oddaljene tudi nekaj kilometrov. To posledično lahko bistveno podraži investicijo. Točka priklopa na distribucijsko omrežje za SE Prapretno se denimo nahaja v RTP Hrastnik. Za to bo potrebno zgraditi približno 3 km 20 kV kablovoda, ki je strošek investitorja. Sama zasnova slovenskega prenosnega in distribucijskega omrežja izhaja iz drugačne strukture proizvodnje električne energije. Za potrebe razpršenih virov proizvodnje električne energije in povečane porabe iz naslova e-mobilnosti bodo potrebna dodatna vlaganja v omrežja v Sloveniji.
V pripravi je nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. S katerimi ukrepi bi lahko država najbolj spodbudila gradnjo objektov za zeleno energijo?
Kot vedno gre pri gradnji večjih objektov iz OVE, mislim na sonce, veter in vodo, za težave pri počasnosti umeščanja objektov v prostor in pridobitvi ustreznih dovoljenj. Država bi najbolj spodbudila gradnja objektov za zeleno energijo, tako da bi skrajšala in poenostavila postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj.
