| Med komunalnimi podjetji | | |
| Komunalnim podjetjem na Obali sredi poletja in dopustov turisti, ki so seveda zelo dobrodošli, prinesejo več dela. Zato ni čudno, da je izolska občina med tistimi, ki »pridelajo« največ odpadkov na prebivalca. Vendar Denis Bele, direktor Komunale Izole, pravi, da je to razumljivo. Še več. V primeri z ostalo Slovenijo, kjer v nekaterih centrih za ravnanje z odpadki že nastajajo težave, saj količine odpadkov upadajo, so v izolski občini stehtali za okrog 20 % več odpadkov kot lani. To ni edina posebnost. Lani so odprli Center uporabnih predmetov. Direktor pravi, da je zaživel nad pričakovanji. Tudi s Centrom za predelavo gradbenih odpadkov so želeli odpraviti težave občanov in zmanjšati število črnih odlagališč. A je zanimivo, da za reciklirane agregate ni želenega zanimanja. Upravičeno pa so lahko v občini ponosni na projekt Izola, zeleno mesto. | |
Turistična sezona je na višku. Ste se nanjo dobro pripravili? Kaj je morala postoriti vaša pristaniška dejavnost in kaj se letos dogaja z onesnaženostjo morja? Predvsem pa, ali število turistov vpliva, da je Izola med občinami z največ odpadki na prebivalca v Sloveniji, leta 2014 na primer 629 kg?
Komunala Izola, ki upravlja z občinskim pristaniščem Izola, je morala že pred začetkom turistične sezone izvesti tekoča in investicijska vzdrževalna dela na celotnem območju pristanišča. Pripravili in ustrezno smo označili nova privezna mesta za začasne priveze in priveze za dnevne goste ob Sončnem nabrežju, v malem mandraču in enem od plavajočih pomolov. Obvestila s ceniki so v več jezikih. Postavljena so na vidnih mestih pristanišča. Delavci, ki skrbijo za pristanišče, so enotno in razpoznavno oblečeni.
Onesnaženost?
Glede na letošnjo »prekomerno« onesnaženost morja moramo pojasniti, da fenomen ni bil enkraten. Italijanske reke Piava, Adiža, Tilment, in predvsem Pad spomladi, ko se stali sneg v Alpah, splaknejo brežine rek in kanalov, ki so polni različnih odpadkov. Letos je prekomerni onesnaženosti botrovalo dolgotrajno obilno deževje in morski tokovi v severnem Jadranu, ki so naplavljali odpadke na obalo Istre in Tržaškega zaliva. A moram poudariti, da je kakovost vode za plavalce na zelo visokem nivoju. Tako imenovana »nesnaga« je posledica ekstremnih fizičnih naplavin, ki za kopalce niso bile nevarne, posledice pa so že v celoti odpravljene. Te odpadke smo v občinskem pristanišču redno pobirali in odvažali.
Turisti prinesejo tudi več dela.
To je normalno. Veliko število turistov, razni dogodki in prireditve zagotovo povečujejo količino odpadkov na prebivalca. Naj še dodam, da prebiva v občini Izola bistveno več oseb, kot jih je dejansko prijavljenih, kar je najbolj izrazito v poletnem času.
V zadnjih letih se v Sloveniji zmanjšujejo količine nastalih odpadkov. Dobri rezultati so doseženi pri ločenem zbiranju in vse manj odpadkov se odloži. Pri odstotku odloženih odpadkov je Izola med boljšimi v Sloveniji. Kaj kaže trend zbiranja količin odpadkov in kje ste najuspešnejši pri ločenem zbiranju? Kje so težave?
Skupne količine odpadkov na letni ravni ostajajo nekje enake. Ne opažamo trenda upadanja. V Izoli je okrog 7.000 ton vseh komunalnih odpadkov. Letos, v obdobju od meseca januarja do konca meseca maja, so skupne količine odpadkov celo višje kot v enakem obdobju zadnjih dveh let. Gre za cca 20 %. Razlog je večje število obiskovalcev. Kar je zelo spodbudno, je bistveni poskok ločevanja v tem obdobju. Lansko leto smo zaključili s 50 % v obdobju od meseca januarja do vključno meseca maja, letos pa ločenost dosega 56 %. Trend ločevanja je pri vseh odpadkih pozitiven, najboljše pa je pri bioloških odpadkih. Težave so zaradi načina zbiranja ločenih odpadkov. Način ločenega zbiranja štirih frakcij, plastika, papir, steklo, bio odpadki, zahteva zagotovitev zabojnikov za vse frakcije na vsakem ekološkem otoku. Odpadki v zabojnikih se ne polnijo enakomerno, zato je potrebno postaviti več zabojnikov za iste frakcije. V nasprotnem se polnijo zabojniki za mešane odpadke, kar pa je v večini primerov nemogoče zaradi prostorske stiske.
Slovenija sprejema nov Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Program postavlja v ospredje predvsem ravnanje z odpadki kot materiali, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo. Kaj ste storili v občini za ravnanje z odpadki kot viri in kaj bi morali spremeniti v državi pri ravnanju z odpadki? Kako ste zadovoljni z delom shem?
V občini lahko samo spodbujamo ločevanje odpadkov glede na vrsto odpadkov, za katere je predvidena nadaljnja obdelava. V občini nimamo te vrste predelovalne industrije, kot je znano, pa je tudi v Sloveniji ni. Žal se tudi v svetovnem merilu kaže, da se ta vrsta predelave zmanjšuje oziroma ukinja, ker je primarni material cenejši in boljši. Edino, kar smo lahko naredili, in to smo naredili, je organizirano zbiranje uporabnih predmetov in njihova ponovna uporaba. Pri shemah je bistveno, da odpeljejo odpadke redno in da odpadki ne ostajajo v skladiščih. Do sedaj večjih težav ni bilo. Seveda pa smo v to sami vložili veliko energije s stalnim kontaktiranjem in sodelovanjem s shemami ter ustreznim razporejanjem količin glede na sezonski značaj okolja.
Omenili ste zbiranje uporabnih predmetov. Kako so občani sprejeli vaš Center uporabnih predmetov, kakšne načrte imate?
Center uporabnih predmetov »Staro kot novo« smo vzpostavili lani. Zbiramo še uporabne odpadke oziroma predmete, ki jih izločamo iz pripeljanih kosovnih odpadkov ali pa iz kosovnih odpadkov, ki jih v center prinašajo občani sami. Zbrane predmete po potrebi popravimo oziroma ustrezno pripravimo za predajo potencialnim uporabnikom. Namen centra je podariti še uporabne predmete tistim, ki jih najbolj potrebujejo, zato je prevzem brezplačen. Ne le občanom Izole, tudi vsem drugim. S takšnim pristopom zmanjšujemo količino odpadkov, še uporabnim predmetom pa podaljšujemo življenjsko dobo. Center je zaživel nad pričakovanji in zanimanje je res veliko. Še v tem letu bomo skupaj z Občino Izola preučili možnosti vzpostavitve lokacije za center uporabnih predmetov v starem mestnem jedru in s tem dejavnost približali uporabnikom.
Posebnost v vaši dejavnosti je Center za predelavo gradbenih odpadkov. Zakaj ste ga ustanovili, kako se je uveljavil in kakšen je interes med kupci za reciklirane agregate?
Spoznali smo, da je to področje povsem nerešeno, saj se občani v primeru adaptacij stanovanjskih objektov soočajo s težavo, kam odložiti gradbene odpadke. Zadeva je postala še posebej pereča po prenehanju delovanja odlagališč nenevarnih odpadkov, kjer so sprejemali tudi manjše količine gradbenih odpadkov. Hkrati se je povečalo število črnih odlagališč gradbenih odpadkov na območju obalnih občin. Zato smo se odločili, da uredimo ravnanje z gradbenimi odpadki. Vprašanje o agregatih je na mestu. Interes za reciklirane agregate še ni takšen, kot bi si želeli. V veliki meri je temu kriva tudi zakonodaja s področja gradbeništva, saj tak material praktično ne pozna in ga projektanti v projektih niti ne upoštevajo. Uporabnikom poskušamo na različne načine predstaviti uporabnost recikliranih agregatov. Tudi z določenimi ugodnostmi, če tak material odpeljejo, nižja cena pri pripeljanem materialu, brezplačen reciklat in podobno.
Izolo spreminjate v zeleno mesto. Začeli ste z zasaditvijo novih dreves. Ali ste sprejeli širši načrt zelene ureditve občine?
Občina Izola je v sodelovanju z našo s Komunalo sprejela širši načrt ozelenitve mesta Izola. To je projekt »Izola, zeleno mesto«. Skladno s potrjenimi lokacijami zasaditve smo pričeli z zasaditvijo devetih dreves Celtis australis, t.i. koprivovec, na otroškem igrišču Svetilnik, šest dreves koprivovca pa na otroškem igrišču Jagodje. Načrtujemo še več zasaditev dreves, skupaj 64. Poleg koprivovca bodo zasajene še druge vrste dreves in grmovnic. Želimo zeleno Izolo.
Za obalno občino je urejenost javnega kanalizacijskega omrežja in čiščenja odpadnih vod, tudi z morja, velik izziv. Kakšno je stanje?
Kanalizacijsko omrežje je zasnovano tako, da se odpadne vode iz Izole odvajajo preko črpališča in tlačnega voda v Koper, kjer se čistijo na skupni čistilni napravi na Srminu. Ta čistilna naprava je bila zgrajena za čiščenje odpadnih vod iz Izole in iz Kopra. Mesto Izola je v celoti opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Starejši deli javnega kanalizacijskega omrežja so izvedeni v mešanem sistemu, novejši pa v ločenem sistemu javne kanalizacije. V sistemu javne kanalizacije so izvedeni zadrževalni bazeni deževnih vod, v katere se prelije višek količin vode zaradi naliva. Ta voda se po končanem nalivu iz zadrževalnika odvede nazaj v fekalno kanalizacijo ter očisti na čistilni napravi. Zavedamo se odgovornosti do okolja in še posebej do morja, zato javno kanalizacijsko omrežje letno čistimo in vzdržujemo. Na sistemu se izvajajo tudi obnovitvene investicije in sanacije netesnih mest in spojev, da se preprečijo vdori morske vode. O kvaliteti morske vode pričajo tudi vsakoletne meritve kopalnih voda, ki dokazujejo, da se kopamo v čisti vodi.
Kako sodelujete komunalna podjetja na Obali, saj se najbrž kaže več možnosti za skupne okoljske akcije?
Sodelovanje obalnih komunal poteka preko občasnih skupnih koordinacij. Namenjene so optimizaciji sodelovanja, poenotenju delovnih in poslovnih procesov ter predvsem izmenjavi izkušenj, informacij in dobrih praks. Glavna področja, kjer si želimo nastopiti skupno pri iskanju dolgoročnih rešitev, je področje z odpadki, kanalizacija in ravnanje s fekalnimi in meteornimi vodami ter področje pristaniške dejavnosti. Posebej pa pri nabavi opreme višje vrednosti, saj lahko dosežemo večje prihranke s skupnim javnim naročilom.
Kaj je pokazalo vaše preverjanje, kako so občani zadovoljni s komunalnimi dejavnostmi?
Že peto leto zapored bomo izvedli anketo, s katero ugotavljamo zadovoljstvo uporabnikov komunalnih storitev ter ozaveščenost otrok v osnovnih šolah o ravnanju z odpadki. Trend zadovoljstva uporabnikov je pozitiven. Letos anketa zadovoljstva uporabnikov še ni zaključena. Pri sprotnih pregledih lahko vidimo, da rezultati bistveno ne odstopajo od predhodnih let. Povratne informacije uporabnikov pripomorejo k dvigu kakovosti naših storitev.
Kaj vam pomenijo tržne dejavnosti za finančno stabilnost in razvoj podjetja?
Komunala je javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje gospodarskih javnih služb na območju občine Izola. Ker smo v večjem deležu občinski proračunski porabniki, so finančni viri omejeni. Še posebej se to odraža v trenutnih gospodarskih razmerah. Investicijska dejavnost v podjetju je omejena, posledično tudi razvoj. Čeprav je podjetje ustanovljeno za zagotavljanje javnih komunalnih storitev, uvajamo našim dejavnostim komplementarne tržne dejavnosti. Omogočajo nam poslovno in finančno prestrukturiranje. Rezultat je optimizacija delovnih procesov, cilj pa maksimalno izkoriščanje sinergijskih učinkov za dolgoročnejšo finančno stabilnost podjetja.
