| Pooblaščenka za varstvo okolja | | Jože Volfand | |
| Salonit Anhovo je med gospodarskimi družbami z ne preveč prijazno zgodovino negativnih vplivov na okolje, vendar pa niso brezbrižni do zelenih trendov. Spremembe so. O tem, kaj so postorili za bolj zeleno poslovanje, je govorila dr. Tanja Ljubič Mlakar, pooblaščenka za varstvo okolja v družbi Salonit Anhovo. | |
Katere dosežke podjetja Salonit Anhovo pri saniranju negativnih okoljskih vplivov iz preteklosti lahko postavite v ospredje? Predvsem nadzor nad emisijami snovi v zrak? Monitoringe?
V današnjem času je skoraj nemogoče doseči pomembna zmanjšanja vplivov na okolje brez spremembe tehnologij. Cementarna v Salonitu Anhovo je znižala emisije v okolje predvsem tako, da je v zadnjih letih izvedla obširne tehnološke posodobitve. Zadnji niz posodobitev smo začeli leta 2004. Osrednji del je bila posodobitev linije za proizvodnjo klinkerja, katerega del je tudi nov izmenjevalnik toplote. Med drugim so bili zamenjani tudi filtri na glavnem izpustu iz peči, in sicer so zastarele elektrofiltre nadomestili moderni vrečasti filtri, s katerimi so bile emisije v zrak bistveno zmanjšane. Posodobljeno je bilo še večje število drugih naprav, na primer hala za skladiščenje in doziranje surovin in goriv, nova mlinica premoga, linija za doziranje gum, mlinica cementa, izgrajeni so bili novi silosi za cemente. S tem je bila zagotovljena prilagoditev na najboljše razpoložljive tehnike. Sanacija bremen iz preteklosti je bila izvedena z ukinitvijo azbest-cementne proizvodnje in sanacijo njenih posledic, ki se je začela sredi devetdesetih let in še vedno poteka.
A znani ste prav po številnih monitoringih.
Da. Vplive na okolje spremljamo z obširno mrežo okoljskih merjenj in podatkov na področju zraka, voda, hrupa, odpadkov itd. Monitoring izvajajo zunanje pooblaščene institucije. Okoljske podatke spremljamo skozi daljša časovna obdobja in na ta način ugotavljamo trende. Salonit Anhovo že dvajset let v sodelovanju s Kemijskim inštitutom spremlja poleg emisij v okolje tudi koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku ter prisotnost nekaterih značilnih elementov (težkih kovin) v delcih v okolici, kar je eden od pomembnih pokazateljev vplivov cementarne na okolje. O meritvah delcev PM10 na dveh merilnih mestih blizu cementarne poročamo tudi v Biltenu Agencije RS za okolje kot dopolnilna merilna mreža. V letu 2010 so dodatno potekale meritve dušikovih oksidov in benzena v zunanjem zraku z namenom ocenitve celotne obremenitve zunanjega zraka.
Kako ste v družbi uredili upravljanje z energijo?
Energetika je pomembno področje, saj je proizvodnja cementa proces z visoko porabo energije. V procesu poteka proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijski peči s ciklonskim izmenjevalnikom toplote. Toplotna energija predstavlja okrog 85 % vse porabe energije v proizvodnji cementa. Zaradi te specifike je energetiki posvečena posebna pozornost. Področje obvladuje energetik s strokovno ekipo. Toploto, potrebno za pečenje, dovajamo v sistem z gorivi preko glavnega gorilnika ter preko doziranja na izmenjevalniku toplote. Istočasno je mogoče uporabljati različna goriva, ki morajo biti posebej pripravljena in prilagojena sistemu za doziranje. Izvedene tehnološke posodobitve so bistveno izboljšale tudi energetsko učinkovitost procesa. Z novimi napravami je mogoče dosegati specifično porabo toplotne energije 3200 MJ/t klinkerja v stabilnih pogojih obratovanja, kar je dejansko BAT vrednost.
Kako imate urejeno ravnanje z odpadki?
Odpadke, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti, zbiramo ločeno in z njimi primerno ravnamo, npr. oddajamo zbiralcem ali jih uporabimo v lastnem procesu kot gorivo. Za ločeno zbiranje odpadkov na industrijskem kompleksu Salonita Anhovo imamo organizirano lastno mrežo, urejeno z internim predpisom o ločenem zbiranju odpadkov. Določena so mesta zbiranja ter urejeni kontejnerji za posamezne vrste odpadkov. Primeri odpadkov, ki jih zbiramo in sortiramo, so na primer odpadni papir, odpadna plastika, steklo, les, gradbeni odpadki, vreče, kabli itd.
Primerno moramo obvladovati tudi odpadke, ki jih uporabljamo kot alternativna goriva. Cementne peči so primeren medij za sosežig izbranih vrst odpadkov, za katere se zahteva, da nimajo škodljivih primesi (za emisije, proces ali proizvode) ter imajo dovolj visoko kalorično vrednost. Posebnih tehnologij za sosežig odpadkov ni, saj v cementnih pečeh uporabljamo alternativna goriva na enak način kot fosilna. Običajno je uporaba v cementarni povezana le s prilagoditvijo sistemov doziranja in skladiščenja teh goriv. Nekateri primeri alternativnih goriv v cementarnah so npr. gume, odpadna olja, frakcije industrijskih in komercialnih odpadkov: papir, papirni mulj, karton, plastike, embalaža, odpadki iz tekstilne industrije, RDF, živalska moka, mešane frakcije komunalnih odpadkov, topila, blata iz čistilnih naprav itd.
Vaša družba je bila pogosto tarča kritik zaradi vplivov proizvodnje na okolje.
Tehnologija proizvodnje cementa v Salonitu Anhovo je prilagojena načelom najboljših razpoložljivih tehnik in z njo dosegamo takšne oziroma nižje vplive na okolje, kot jih zahtevata zakonodaja ter okoljevarstveno (IPPC) dovoljenje. Izbira goriv in njihova kakovost mora biti vedno v okviru teh zahtev. V ta namen je potrebno zagotavljati ustrezen nadzor nad uporabo vseh (primarnih in alternativnih) goriv. Gre za postopke ocenjevanja in izbora dobaviteljev, za pregledovanje dokumentacije in podatkov, posredovanih s strani dobaviteljev, za postopke vhodne kontrole, skladno s standardi vhodne kakovosti, za nadzor procesa, procesnih parametrov, končnih proizvodov, za nadzor emisij preko trajnih in občasnih meritev ter za nadzor nad vplivi na kakovost zraka v okolici (imisijske meritve).
Družba Salonit Anhovo je bila med tistimi, ki je morala pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po direktivi IPPC. Kaj bo zahtevala nova direktiva, katere naloge so pred vami?
V tokove sprememb zakonodaje in zahtev se vključujemo preko združenj, kot sta CEMBUREAU in GZS, kot tudi direktno preko sodelovanja z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji ter raziskovalnimi, državnimi in drugimi institucijami.
Skoraj vsa okoljska zakonodaja se je pred kratkim spremenila ali pa je v postopkih spreminjanja. Tako se je spremenila tudi direktiva IPPC, ki po novem skupno še z nekaterimi drugimi direktivami tvori tako imenovano direktivo o emisijah v industriji. Ta prinaša večje poudarke nekaterih področij, npr. odpadkov, nevarnih snovi, tal in podtalnice. Vendar je za upravljavce naprav IPPC enako ali še bolj pomemben referenčni dokument, ki opredeljuje najboljše razpoložljive tehnike in emisije. Glede na to, da se je ta dokument za cementarne pred kratkim spremenil (maj 2010), z novo direktivo o industrijskih emisijah ne pričakujemo večjih sprememb v smislu dodatnega omejevanja mejnih vrednosti emisij z ozirom na že znane zahteve (npr. za dušikove okside). V novem referenčnem dokumentu je na primer bolj poudarjeno področje varnosti in zdravja ter bolj podrobno definirano primerno ravnanje z alternativnimi gorivi.
Zaostritve zahtev za cementarne so možne skozi zakonodajo, ki ureja emisije v smislu ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka (npr. Uredba o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter Uredba o kakovosti zunanjega zraka). Zavezanci moramo do konca julija letos oddati poročila o ocenjevanju celokupne in dodatne obremenitve zunanjega zraka (meritvah in modeliranju). Nato pa se bo začel postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na osnovi spremembe IPPC dovoljenja. V zakonodaji so glede možnih obremenitev postavljene precej ostre zahteve.
Skoraj neizbežno se zdi, da se bo zakonodaja v bodoče razvijala v smeri povečane pozornosti do nekaterih specifičnih onesnaževal, ki sicer nastopajo v manjših količinah, npr. dioksinov, benzena, lahkohlapnih elementov (npr. živo srebro, talij), težkih kovin in elementov v sledovih. Z razvojem metodologij merjenj jih bo namreč možno bolje spremljati in opazovati njihove učinke na okolje. Zato je pomembno, da podjetje spremlja vse trende in da se na spremembe pravočasno pripravi. Med drugim so zelo pomembne tudi raziskave novih okoljskih področij, ki so lahko povezana z dejavnostjo podjetja, niso pa še regulirana z zakonodajo.
Za potencialne in dejanske onesnaževalce okolja je zelo pomembno, kako so sposobni kakovostno in korektno komunicirati z okoljem. Kakšen sistem okoljskega komuniciranja se vam zdi najučinkovitejši?
Menim, da je pri okoljskem komuniciranju težko najti pravo recepturo, še posebej zato, ker je javnost večkrat usmerjena v iskanje negativnega in ne v iskanje skupnih rešitev. Vsekakor pa se zdi najprimernejše neposredno komuniciranje, podkrepljeno s kvalitetnimi in realnimi okoljskimi podatki. Primerno je tudi, da je vzpostavljena kontinuiteta, na primer periodično poročanje, ažurno reševanje okoljskih pritožb, pravočasno objavljanje informacij v medijih. Prvi pogoj za dobro sodelovanje z javnostmi je tudi odkrita, poštena in jasna komunikacija ter korektni odgovori na vsa vprašanja.
Kakšen status ima pooblaščenec za varstvo okolja v vašem podjetju?
V Salonitu Anhovo ima pooblaščenec za varstvo okolja nekakšno vlogo internega svetovalca oziroma usmerjevalca aktivnosti na področju varovanja okolja. Pomembno je predvsem, da o aktualnih okoljskih problemih, npr. postopkih pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, tehnoloških posodobitvah, ki vplivajo tudi na okolje, okoljskih merjenjih itd. poteka stalna diskusija z vodstvom, tako da vnaprej prepoznamo, kakšni bodo trendi v bodoče, in se jim pravočasno prilagodimo. To je še posebej pomembno zato, ker so bistvene okoljske posodobitve skoraj praviloma povezane z vlaganji v nove tehnologije. Tako kompleksno področje ne morejo obvladovati zgolj posamezniki, ampak je potrebno aktivnosti izvajati v obliki strokovnega timskega dela. Za področje varstva okolja je smiselno vpeljati sistem, skozi katerega sistematično obravnavamo vsa področja (npr. ISO 14001, EMAS) in se s tem izognemo zgolj parcialnemu reševanju posameznih problemov. Področje ekologije je namreč v stalnem spreminjanju in zahteva stalno pozornost in sprotno odpravljanje pomanjkljivosti.
Kakšne sisteme upravljanja z okoljem imate vpeljane v podjetju? Ali morda razmišljate o modelu trajnostnega razvoja družbe?
V podjetju imamo vpeljane sisteme vodenja kakovosti, okolja ter varnosti in zdravja pri delu po standardih ISO 9001, ISO 14001 ter BS OHSAS 18001. Sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 je dober okvir za sistematičen pristop do trajnega razvoja področja varovanja okolja, ker zajema vse pomembne vidike. Mednje štejemo npr. sledenje zakonodaji, prilagajanje, pridobitev ustreznih dovoljenj, izvajanje okoljskih meritev, sodelovanje z zainteresiranimi javnostmi ter reševanje pritožb, energetsko učinkovitost, ustrezno uporabo goriv in druga.
Sistemi vodenja pomenijo usmeritev v nenehne izboljšave, kar pomeni, da je v podjetju vpeljan permanentni program okoljskih izboljšav. O modelu trajnostnega razvoja družbe sicer še nismo konkretno razmišljali, je pa to gotovo zanimiva pobuda.
