Zeleno omrežje
V današnjem svetu, ko se vprašanja ohranjanja narave in trajnostnega razvoja vse bolj uveljavljajo, je pomembno, da mladi spoznavajo vplive človeške dejavnosti na okolje. Na Biotehniški šoli Maribor dijaki spoznavajo te vplive in aktivno iščejo rešitve, ki vključujejo tako ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst kot tudi trajnostno ravnanje z naravnimi viri. Simon Gračner, učitelj za naravovarstvo in hortikulturo, izpostavlja še pomembnost posredovanja podjetniško-ekonomskih znanj: kako gospodariti z naravnimi viri, ne da bi pri tem škodovali okolju.
Kako vaši dijaki spoznavajo vplive človeških dejavnosti na naravo, in katere konkretne naloge izvajajo pri prepoznavanju teh vplivov?
Dijaki iz programa naravovarstveni tehnik spoznavajo vplive človekove dejavnosti pri različnih predmetih, ko se srečujejo s tematski sklopi, ki so vezani na trajnostni razvoj, ekosisteme, izvajanje dejavnosti v prostoru in ekoremediacije, ekološke analize in monitoring ter varstvo naravnih vrednot. Presenečeni so predvsem, na koliko različnih načinov lahko človek negativno vpliva na naravo (gradnja cest in stavb, promet, odpadki, kurjenje v starih pečeh, neurejena kanalizacija, FFS, invazivne vrste …). Dijaki se učijo prepoznavati negativne vplive tudi, ko skupaj z domačimi analizirajo njihove vplive na naravo, in nato iskati najboljše rešitve. V šoli pa z delom na terenu izsledke podkrepiti z meritvami onesnaženosti vode, tal in zraka; meritvami vsebnosti nitratov, nitritov, amonijaka in fosfatov v vzorcih vode in tal, hrupa ob prometnicah, vsebnosti koliformnih bakterij v vzorcih vod ter določanjem mikrobiološke kakovosti zraka in vplive onesnaženega zraka na gozd …
Kateri so najpomembnejši vidiki ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst, s katerimi se dijaki seznanjajo, in kako spodbujate njihovo aktivno sodelovanje pri iskanju rešitev za te izzive?
Posebej izpostavljamo tudi ohranjanje habitatov ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri in pomen ohranjanja avtohtonih vrst. Pri tem spoznavajo dijaki različne ekoremediacijske tehnike, načine zaščite ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pravilno gospodarjenje z gozdovi ter kako ohraniti kmetijska zemljišča. Dijaki v okviru terenskih vaj, naravovarstvenih taborov in projektov ter naravovarstvenih akcij spoznavajo stanje v naravi in aktivno pomagajo pri reševanju nastalih težav (selitev dvoživk, postavitev gnezdilnic, urejanje brežin za breguljke, pogozdovanje, zasaditev medovitih rastlin, čistilne akcije …). Na šoli in terenu se jim pridružijo strokovnjaki, ki jim predstavijo problematiko ptic, netopirjev, dvoživk, kač, invazivnih vrst … Pogosto jih tako navdušijo, da se jim pridružijo pri njihovem delu v različnih društvih, kar je lahko odlična iztočnica za mlade naravovarstvenike.
Kako se v učnem programu poudarja pomen trajnostnega ravnanja z naravnimi viri, ter kako dijaki pridobivajo praktične veščine na tem področju?
Poudarek dajemo krožnemu gospodarstvu, rabi OVE, zmanjšani uporabi neobnovljivih virov, ohranjanju tal, povečani samooskrbi s hrano in vzpostavitvi agrogozdarstva. Dijaki praktične izkušnje pridobivajo pri delodajalcih in s sodelovanjem v različnih projektih (GLOBE, Waste can be useful, Pirati plastike, We can bee friendlier to the nature, A Solar Powered Irrigation System Built by Students, organizaciji ekoloških tržnic …) ter pri delu na šolskem posestvu in njegovi okolici.
Kakšen pomen imajo znanja s področja podjetništva, poslovnega komuniciranja in prodaje?
Zelo dobro se zavedamo, da brez podjetništva ni gospodarskega razvoja, zato dijake usmerjamo, da ni dovolj samo, kako nekaj pridelati, ampak predvsem, kako, komu in po kakšni ceni prodati izdelek oz. pridelek. Na šolskem posestvu dijaki v praksi spoznavajo, da je poleg pridelave zelo pomembna tudi predelava, ki izdelkom poviša ceno. Vendar jih ne učimo samo, kako povečati dobiček, temveč tudi, kako doseči, da bo razvoj podjetništva in gospodarstva čim manj negativno vplival na naravo. Veliko politikov ne verjame v zeleni prehod z izgovorom, da je utopičen in zaviralec razvoja. Mladi se s tem ne strinjajo. Želijo živeti v okolju, v katerem bo čist zrak, čista pitna voda, pestro življenje v gozdovih in drugih ekosistemih ter brez ekstremnih vremenskih pojavov. Ali jim bomo to vzeli, še preden bodo prevzeli vajeti v svoje roke? Morda bo zeleni prehod res zmanjšal gospodarsko rast, toda, ali moramo vedno gledati samo skozi prizmo denarja? Ali morda ni ravno sedaj skrajni čas, da s svojimi dejanji postavimo na prvo mesto mlade!
