Milijoni evrov za neuporabljena zdravila

Gre za dopolnjeno uredbo, ki je sicer začela veljati novembra 2008. Takrat je končne uporabnike zavezala k ustreznemu ravnanju z odpadnimi zdravili, veletrgovcem pa naložila odgovornost za sprejemanje zdravil v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži, ter odpadnih zdravil v obliki praškov ali tekočin (npr. kreme, sirupi, kapljice, posipala). Tudi ta morajo biti originalno zaprta v nepoškodovani in čisti stični ovojnini. Seveda niso smela biti odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Mateja Smolej z Lekarniške zbornice Slovenije je pojasnila, da gre za »ostanke zdravil, ki jih bolniki v okviru svojih zdravljenj niso porabili do konca. Prav tako gre za neuporabna zdravila, ki jim je potekel rok uporabe ali pa jih bolniki niso porabili zaradi drugih vzrokov (neredno jemanje, sprememba terapije, pojav neželenih učinkov itd.)«. Poudarila je, da »je pri oddajanju odpadnih zdravil treba odstraniti ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, in v zabojnik oddati le zdravilo s stično ovojnino. Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev v lekarni ter varovanja okolja v lekarnah ne sprejemajo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko tehničnih pripomočkov in kemikalij. Skladno z določili omenjene uredbe mora obstoječi imetnik dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno zagotoviti, da končni uporabnik najpozneje do 31. decembra 2011 lahko prepušča v njegovih poslovnih prostorih vsa odpadna zdravila, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov.« Dodala je tudi, da je »možnost ponovnega zbiranja odpadnih zdravil v lekarnah zelo pomembna z vidika pravilnega odlaganja odpadnih zdravil. Doslej je namreč marsikdo odpadna zdravila odvrgel napačno, kar ima lahko zelo škodljive posledice za naravo in za ljudi. Ker pa je prva skrb lekarn varna in učinkovita preskrba z zdravili, je tudi pri zbiranju odpadnih zdravil posebna pozornost namenjena varnosti obiskovalcev in zaposlenih v lekarni. Skladno z veljavno zakonodajo morajo lekarne poskrbeti za ločevanje čistih in nečistih poti v prostorih, kjer sprejemajo, izdelujejo in izdajajo zdravila. Zato lekarniški farmacevti prosijo vse obiskovalce, da natančno preberejo navodila za oddajo odpadnih zdravil, ki bodo objavljena na vidnem mestu v lekarnah.«

Več razlogov za novost pri ravnanju z zdravili
Dr. Lucija Jukić-Soršak z Ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, zakaj je prišlo do uvedbe te novosti: »Pred časom je bilo možno prepuščati odpadna zdravila iz gospodinjstev v lekarnah, vendar takšno zbiranje odpadnih zdravil ni bilo zakonsko urejeno. Sistem so vzpostavile lekarne same, na prostovoljni osnovi, zato so tudi nosile vse stroške zbiranja in odstranjevanja tako zbranih odpadnih zdravil. Z naraščanjem prepoznavnosti sistema so se večali tudi stroški ravnanja z odpadnimi zdravili, ki pa jih lekarne niso več zmogle kriti, zato so v lekarnah prenehali z zbiranjem odpadnih zdravil. S tem se je pojavila vrzel pri zbiranju teh odpadkov. Zato je bila leta 2008 sprejeta Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki določa pravila ravnanja z odpadnimi zdravili ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje neuporabnih zdravil in ostankov le-teh.« Uredba določa, da večina odpadnih zdravil, ki nastajajo pri izvajanju zdravstvene (bolnišnice, zdravstveni domovi idr.) in veterinarske dejavnosti, v gospodinjstvih in pri prometu z zdravili na debelo in drobno, sodi med nevarne odpadke. Zato končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
Tako se lahko od 1. januarja 2010 odpadna zdravila, ki nastanejo v gospodinjstvih kot ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, ponovno prepušča izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja teh odpadkov ali imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (javnim lekarniškim zavodom, lekarnarjem ter drugim osebam v skladu z zakonom, ki ureja zdravila) v posebnih zabojnikih za odpadna zdravila, ki so v sklopu njegovega poslovnega prostora. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno bremeni okolje. Bojan Madjar, vodja lekarne Puconci in koordinator projekta »Vprašajte o svojem zdravilu«, opozarja: »Četudi se v lekarno vrnejo zdravila v ovojnini, ki sploh ni bila načeta, in tudi če zdravilom ni pretekel rok uporabnosti, se ta ne smejo izdati komu drugemu, ampak se morajo predati v uničenje. Takemu zdravilu se je namreč izgubila sledljivost, saj je bila v rokah osebe, ki ni (tudi zakonsko) vezana določenim strokovnim normam ter kodeksu etike. Ker torej ne moremo več zagotavljati kakovosti zdravila, ga ne smemo ponuditi v ponovno uporabo, saj sta ob (namernem ali nenamernem) nepravilnem rokovanju ter shranjevanju zdravila vprašljivi učinkovitost in varnost le-tega.«

Količina zbranih odpadnih zdravil se bo povečala
Davorin Poherc, direktor podjetja Kemofarmacija, ki je pridobilo odgovornost za namestitev posebnih zabojnikov v lekarnah in specializiranih trgovinah, pojasnjuje: »Vse lekarne (tudi bolnišnične), veledrogerije in ostale specializirane trgovine, ki imajo dovoljenje za prodajo zdravil, morajo imeti organizirano varno ločeno zbiranje odpadnih zdravil. Gre za bele sodčke iz trde plastike, ki so nepropustno zaprti in opremljeni z vsemi potrebnimi nalepkami. Njihova prostornina znaša približno 30 litrov, kar je za posamezne lekarne povsem dovolj. Zbirnih centrov naj bi bilo okoli 350, uporabniki pa lahko prinesejo neuporabljena oziroma odpadna zdravila. Čeprav gre za odpadna zdravila, bo ta treba vračati v embalaži. V lekarnah bo vsega skupaj nameščenih okrog 500 zabojnikov, do konca leta pa se pričakuje do 5 ton zbranih odpadnih zdravil.« Ker do zdaj organiziranega zbiranja odpadnih zdravil ni bilo, tudi ni natančnih podatkov, koliko je v Sloveniji sploh odpadnih zdravil. Davorin Poherc ocenjuje, da naj bi jih bilo na leto približno tri tone, in pričakuje, da se bo, predvsem na začetku, količina zbranih odpadnih zdravil precej povečala.

Velik delež odpadnih zdravil je odvržen napačno
Bojan Madjar obširneje govori o vplivu odpadnih zdravil na okolje in poudarja, da »levji delež k onesnaževanju okolja z zdravili verjetno prispevajo tista, ki sploh niso bila uporabljena. Gre predvsem za tista odpadna zdravila, ki so bila odvržena na napačen način. Raziskave doma in v tujini kažejo, da velik delež prebivalstva odvrže neporabljena zdravila bodisi med navadne gospodinjske odpadke, bodisi jih izplakne skozi odtok ali straniščno školjko. Poročilo za Avstrijo navaja, da je ¼ vseh prodanih in izdanih zdravil odvržena napačno, podobni podatki pa veljajo tudi za Slovenijo. Precej slabša slika je ob ravnanju z zdravili, ki jim je pretekel rok uporabnosti – kar 70 % jih konča med navadnimi gospodinjskimi odpadki oziroma v straniščni školjki.
Povsem napačna je domneva, da taka zdravila ne morejo obremeniti okolja ali družbe. Pretečeni rok uporabnosti nam pove le, da proizvajalec takega zdravila ne jamči več za njegovo kakovost, torej učinkovitost in varnost. Taka zdravila pa so vsaj v enaki meri, če ne še bolj, nevarna za živ organizem.
Opozoriti moramo, da uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili končnemu uporabniku nalaga odgovornost za pravilen način prepustitve odpadnih zdravil. Pravih podatkov o tem, kolikšnega odstotka izdanih zdravil se ne uporabi, sicer nimamo, a se bojimo, da ni ravno majhen. Nekateri primeri, ko lekarne zbirajo neporabljena zdravila, navajajo, da je kar 20 % vrnjenih zdravil neodprtih. Po predvidevanjih britanskega ministrstva za zdravje bi naj bilo kar 10 % predpisanih zdravil neuporabljenih. Ob tem velja opozoriti, da niso problematična samo neuporabljena zdravila, saj tudi po njihovi uporabi ostane v posameznih zdravilih še precejšnja količina zdravilne učinkovine. Med take sodijo nekatere farmacevtske oblike: kapljice za oči, pripomočki za inhaliranje, zdravilni žvečilni gumiji, transdermalni obliži, tekoča pršila za nos ter nekatere vaginalne farmacevtske oblike. Z ostankom takega zdravila velja torej ravnati enako kot z neuporabljenim zdravilom. Kot trenutno najboljša možnost za zmanjšanje onesnaževanja okolja z zdravili se priporoča preprečevanje nastajanja odpadnih zdravil, kar lahko zagotovimo z zmanjševanjem izgube zdravil ter preprečevanjem prevelikega predpisovanja. Pomemben način je tudi uničevanje neporabljenih zdravil.« Podobno poudarja dr. Lucija Jukić-Soršak, ki pravi, da »odlaganje odpadnih zdravil nedvomno predstavlja tveganje za okolje (še zlasti za tla in podzemne vode), čeprav se vsa zdravila ne razvrščajo med nevarne odpadke v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov.«

Slovenija premalo opozarja na racionalno rabo zdravil
»Pri Lekarniški zbornici Slovenije smo prepričani, da bi čim prej morali začeti izvajati ukrepe, ki bi zmanjšali količino odpadnih zdravil, saj se pomemben sklop posledic neporabljenih zdravil nanaša tudi na finančno učinkovitost. Sredstva, ki so bila namenjena neporabljenim zdravilom, bi lahko bolje izkoristili v zdravstvenem sistemu – bodisi za druga zdravila, ki si jih bolniki ne morejo privoščiti, ali pa za druge potrebne preglede in zdravstvene posege,« je povedala Mateja Smolej. »Leta 2007 so v regiji West Midland v Veliki Britaniji, ki ima nekaj več kot 5.000.000 prebivalcev, izpeljali projekt zbiranja odpadnih zdravil ter ocenili, da stanejo regijo neuporabljena zdravila, predpisana na recept, približno 37 milijonov evrov letno. Če bi glede na število prebivalstva prenesli podatke na Slovenijo, lahko predvidevamo, da stanejo našo državo nikoli uporabljena zdravila 14,8 milijonov evrov na letni ravni, vsa odpadna zdravila dobrih 30 milijonov evrov, ob upoštevanju celotnega trga zdravil pa dobrih 50 milijonov evrov,« opozarja Bojan Madjar, ki ima pomislek glede uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili: »Lekarniški farmacevti uredbo v osnovi sicer pozdravljamo, vendar se nam zdi, da smo bili farmacevti premalo vključeni v pripravo te uredbe oziroma, da naša mnenja niso bila upoštevana. Prav tako so druge države zadevo izkoristile širše ter opozorile predvsem na racionalno rabo zdravil, ki v osnovi pripelje do manjših količin odpadnih zdravil, kar pomeni manjši finančni strošek ob uničenju zdravil ter tudi manjši strošek za izdajanje zdravil. Sicer pa bo to za lekarne pomenilo neko dodatno delo, ki ni financirano in ustrezno vrednoteno.«