Model krožnega mesta
| Avtorji: Kristijan BRGLEZ, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor, dr. Matjaž PERC, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor, dr. Rebeka KOVAČIČ LUKMAN, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje |
Mesta pridobivajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja. Z nenehnim porastom prebivalstva v mestih in širjenjem urbanih površin v okolicah obstoječih urbanih središč postajajo mesta vse večji centri ekonomskega in socialnega pomena. Hkrati mesta vsebujejo kompleksne sisteme, ki zajemajo infrastrukturo, logistiko, gospodarstvo ter podporne sisteme, kot so vodovodni in energetski sistemi, in civilni sistemi, ki vključujejo šolstvo in zdravstvo. To povzroča odločevalcem nemalo preglavic pri preoblikovanju mest v smeri krožnega gospodarstva. Iz tega vidika je ključnega pomena, da se odločevalci pri pripravi strategij in načrtov zanašajoč na obstoječe pristope, ki so podprti s strani znanstvenih in strokovnih raziskav. Pravilni pristop k preoblikovanju mest omogoča ne le učinkovito preobrazbo v krožna mesta, temveč tudi nenehni razvoj in izboljšave. V tem članku predstavljamo konceptualni model preobrazbe mest v krožna mesta.
Mesta kot ključni dejavnik pri doseganju trajnostnosti
Združeni narodi (ZN) so v svojem poročilu iz leta 2019 objavili, da več kot 55% svetovne populacije že prebiva v urbanih območjih (ZN, 2019). Nadaljnje simulacije s strani ZN nakazujejo, da se bodo te številke povečale za 15% do leta 2050, pri čemer Svetovni ekonomski forum napoveduje kar 25% povečanje oz. več kot 80% svetovne populacije v urbanih območjih (Svetovni ekonomski forum, 2022). Povečano priseljevanje v mesta povzroča tudi stranske učinke, kot je prenos okoljskih vplivov iz ruralnih v urbana območja. Z večanjem populacije v urbanih področjih se veča tudi potreba po velikosti materialnih tokov in oskrbovalnih verig, ki morajo zagotoviti potrebe prebivalstva. Urbana območja so že po sedanjih raziskavah odgovorna za porabo 60% vseh naravnih virov in 80% vse proizvedene električne energije, pri čemer s svojimi aktivnostmi povzročijo 50% vseh odpadkov in 70% emisij toplogrednih plinov na globalni ravni (OECD, 2021). Nenehna rast urbanih območij predstavlja kompleksno problematiko za odločevalce, strokovnjake in raziskovalce v iskanju rešitev.
Problematika rastočih mest ni nova, saj so bila mesta kot pomemben dejavnik že zajeta v najbolj obsežnem načrtu ZN »Agendi 2030«, kjer so bila ciljno podana v Trajnostnem cilju 11 »Trajnostna mesta in skupnosti«. Ta zajema več podaktivnosti, kot so trajnostna mobilnost, trajnostna urbanizacija, varovanje kulturnih in naravnih znamenitosti, s ciljem preoblikovanja mest v trajnostna. Takšen pristop je ključen, da mesta ne le zmanjšajo svoj okoljski odtis, temveč tudi pripomorejo k izboljšanju življenja za prebivalce. S preoblikovanjem mest želijo ZN doseči predvsem vzpostavitev globalnih centrov, ki bi omogočili tudi uresničevanje drugih trajnostnih ciljev ZN, kot so kakovostna izobrazba (Cilj 4) ali ekonomska rast (Cilj 8) (Generalna skupščina ZN, 2015).
Z nastankom potrebe po preoblikovanju mest v trajnostna mesta se je vzpostavilo več upravljalskih modelov. Eden izmed bolj prevladujočih je »pametno mesto« (angl. smart city), sledi mu »krožno mesto« (angl. circular city) in »zeleno mesto« (angl. green city). Vsak model predstavlja potencial preoblikovanja mesta v smeri trajnostnega razvoja. Ključne razlike pri omenjenih modelih mesto so predvsem v vpeljavi tehnologij in pristopov. V primeru pametnih mest so v osprednje ostavljene pametne tehnologije, npr. veriženje blokov, internet stvari in digitalizacija sistemov (Moradi, 2020; Tiware et al., 2021). Medtem se krožna mesta osredotočajo na udejanjanje načel krožnega gospodarstva, vzpostavitev krožnih oskrbovalnih in vrednostnih verig in ohranjanja virov znotraj sistema (Crippa et al., 2022). Zelena mesta pa se v veliki meri osredotočajo na vpeljavo zelenih pristopov, ozelenitve urbanih in regeneracijo degradiranih območij (Zhang et al., 2022). Takšna raznolikost na področju trajnostnih mest predstavlja dodatne izzive za odločevalce pri vzpostavitvi projektov, namenjenih za preoblikovanje mest.
Pregled raziskav pametih, krožnih in zelenih mest
Analiza trenutnih raziskav upravljalskih modelov mest je razkrila, da se modeli v veliki meri usmerjajo v svoja temeljna področja (slika 1).
|
Stopnja navezanosti |
||||
| Modeli mest | Pametno mesto | Krožno mesto | Zeleno mesto | |
| Raziskovalna področja na osnovi raziskovalnih člankov mestnih modelov | Trajnostni razvoj | visoka | visoka | visoka |
| Družbena dimenzija | visoka | visoka | visoka | |
| Ekonomska dimenzija | srednja | visoka | nizka | |
| Okoljska dimenzija | visoka | visoka | visoka | |
| Sistemi upravljanja | visoka | srednja | nizka | |
| Proizvodni sistemi | srednja | visoka | nizka | |
| Sistemi ravnanja z odpadki | visoka | visoka | srednja | |
| Proizvodnja energije | srednja | visoka | visoka | |
| Vključevanje zelenih površin | nizka | nizka | visoka | |
| Pametna in digitalna tehnologija | visoka | srednja | srednja | |
| Koncepti krožnosti | nizka | visoka | srednja | |
| Analiza snovnih tokov | visoka | visoka | srednja | |
| Izvajanje ciljnih projektov | visoka | srednja | nizka | |
| Vključevanje politike | visoka | visoka | visoka | |
| Poraba vode | srednja | visoka | visoka | |
| Oblikovanje mrežnih sistemov | visoka | srednja | srednja | |
| Podnebne spremembe | srednja | srednja | visoka | |
| Razvoj političnih usmeritev | srednja | srednja | srednja | |
| Skrb za zdravo okolje | srednja | srednja | visoka | |
| Skrb za zdravje prebivalstva | nizka | srednja | visoka | |
| Urbano okolje | visoka | visoka | visoka | |
| Urbanistično načrtovanje in skupnosti | visoka | visoka | visoka | |
| Raba zemljišč in naravni sistemi | srednja | srednja | visoka | |
| Upravljanje kakovosti | visoka | visoka | srednja | |
Slika 1: Modeli mest in njihova vsebinska področja, prirejeno po Brglez et al. (2023).
Čeprav je bil takšen rezultat na sliki 1 pričakovan, je nadaljnja analiza prikazala veliko stopnjo interakcije. Različna vsebinska področja posameznih modelov se med seboj pokrivajo (Javidroozi et al., 2023). Predvsem gre za integracijo že uveljavljenih tehnologij, pristopov in politik, ki omogočajo še hitrejši razvoj v smeri doseganja ciljev trajnostnega razvoja (Ahvenniemi et al., 2017). Z različnim naborom modelov se s tem vzpostavlja večja možnost za odločevalce pri sprejemanju utreznih strategij za mesta oz. preoblikovanju mest v želeni model. Integracija med obstoječimi modeli mest tako predstavlja novo možnost razvoja, ki bi pokrila vsa ciljna področja, ključna za mesta in doseganje trajnostnosti družbe.
Konceptualni model krožnega mesta
Model opredeliti-izmeriti-analizirati-izboljšati-nadzorovati (OIAIN), (angl. DMAIC, Define-Measure-Analyze-Improve-Control) omogoča celovit in sistematičen pristop k izboljševanju procesov in se je večinoma uporabljal v podjetjih ali proizvodnih sektorjih. Vendar je bila uporaba OIAIN modela opažena tudi v drugih sektorjih, npr. okoljsko upravljanje (Reid et al. 1999), informacijska tehnologija (Biesialska et al. 2018) in upravljanje mest (Qayyum et al. 2021). Prilagodljivost in fleksibilnost OIAIN modela predstavljata prednost pri uporabi v različnih sektorjih (Sokovic et al. 2010). OIAIN model je običajno predstavljen kot krožni cikel, sestavljen iz petih stopenj, pri čemer so zaporedne stopnje povezane z vsaj dvema drugima stopnjama (Sokovic et al. 2010). Pet stopenj sestavljajo: (1) opredelitev cilja in njegovih zahtev, (2) merjenje trenutnega procesa, (3) analiza rezultatov meritev, (4) izboljšanje procesov, izvajanje in odpravljanje pomanjkljivosti ter (5) nadzor nad izboljšanimi procesi in stalno spremljanje (Pyzdek et al. 2010; Sony et al. 2020). Takšna porazdelitev omogoča stalen in celovit pristop k reševanju ali izboljšanju trenutnega stanja.
Pri našem konceptualnem krožnem modelu mesta smo poleg OIAIN modela vključili še pristop strukturiranja problemov (slika 2). Za nestrukturirane izzive so značilni številni akterji, perspektive, nasprotujoči si interesi, kritične negotovosti in bistvene neopredmetene stvari (Rosenhead in Mingers 2001). Glede na zapletenost mest lahko ugotovimo, da imajo vsa mesta različne izzive. Reševanje izzivov oz. problemov nam omogoča, da sestavimo celostno sliko in ugotovimo vzroke, povezane z izzivom (Mingers in Brocklesby 1997; Chakravorty idr. 2008). Modeli za reševanje problemov morajo biti zasnovani tako, da lahko delujejo iterativno, so lahko dostopni uporabnikom z različnimi znanji ter jih je mogoče prepoznati in izvajati na lokalni ravni (Mingers in Rosenhead 2004). Pri oblikovanju konceptualnega modela smo združili prepoznavanje izzivov po krožni metodi razvrstiti-urediti-obrazložiti-standardizirati-vzdrževati (RUOSV) (angl. 5S). Nadalje smo ga navezali na zbiranje informacij, oblikovanje in vrednotenje rešitev ter udejanjenje najboljšega rezultata (Chakravorty et al. 2008) s sistematično strukturo reševanja izzivov.
Ko razmišljamo o mestu, ga moramo obravnavati kot kompleksen, živ ekosistem. Je naravna eniteta in uporablja številne vidike krožnosti, kot je metabolizem z različnimi vtoki (npr. izdelki) in iztoki (npr. odpadki) (Golubiewski 2012). Takšen pristop nam omogoča, da na mesto gledamo z drugega zornega kota, ne kot na sistem, ki ga je ustvaril človek, temveč kot na “živo bitje”, ki sledi zakonom žive narave (Ulgiati in Zucaro 2019).
Spiralni model krožnega mesta
Konceptualni model krožnega mesta je tako sestavljen iz 6 ključnih stopenj (slika 2) osnovanih na ciklu izboljšav OIAIN , pri čemer smo vključili dodatno fazo, ki omogoča neprekinjeno ponavljanje cikla:
Stopnja opredelitve je prvi korak in je ključnega pomena pri pristopu k izzivom, ki jih želi mesto obravnavati. Glede na strukturo reševanja izzivov je potreben sistematičen pristop k opredelitvi mestnih področij, ki jih želimo preoblikovati in temeljijo na razpoložljivih podatkih. Pred izvedbo rešitve je potrebnih več vmesnih ciljev in ukrepov, kot so (1) oblikovanje strateškega pristopa, (2) omejitve, (3) vključitev mestnih nosilcev, deležnikov in drugih javnih skupin ter (4) oblikovanje toka vrednosti.
Stopnja merjenja nadaljuje postopek opredelitve in v njej izvajamo več začetnih opredelitev, predvsem vzpostavljene tokove vrednosti iz prve stopnje. Možnih je več ponovitev, dokler se ne dosežejo zadovoljivi rezultati. V tej stopnji je potrebno razrešiti dejavnosti, kot so (1) oblikovanje obsega merjenja, (2) priprava ustreznega sistema kazalcev, (3) potrditev sistema kazalcev in (4) zbiranje statističnih podatkov.
Stopnja analize se osredotoča na proučevanje statističnih podatkov, pridobljenih med postopkom izvajanja meritev stopnje, pri čemer uporabimo statistična orodja. V tej stopnji je potrebno izvesti dejavnosti, kot so (1) izbira ustreznih statističnih orodij za izvedbo analiz, (2) statistična analiza pridobljenih podatkov, (3) potrditev statističnih rezultatov, (4) pregled trenutnega stanja in ključnih področij ter (5) ocenitev in sistematična porazdelitev razpoložljivih virov med področja, ki so ključna za izboljšanje trenutnega stanja.
Stopnja izboljšave se osredotoča na izsledke stopnje analize, predvsem na prepoznana ključna področja za izboljšavo trenutnega stanja. V tej stopnji se oblikuje potencialne rešitve in vnaprej pripravljen postopek njihove izvedbe v realnem okolju. Možnih je več ponovitev, dokler se ne doseže vmesnih ciljev in ukrepov, kot so (1) razvoj potencialnih rešitev, (2) evalvacija rešitev, (3) optimiranje rešitev, (4) ovrednotenje rešitev, skladno s krožnim in trajnostnim pristopom ter (5) izvedba rešitev v realnem okolju.
Stopnja nadzora predstavlja zaključno stopnjo konceptualnega modela. Med izvedbo celotnega postopka se vzpostavi sistem vmesnih in končnih zank. S tem omogočimo stalen proces izboljšav in napredka vseh predhodnih stopenj. V stopnji nadzora je še posebej ključna ponovitev celotnega modela ali posameznih stopenj, kar lahko dosežemo z ukrepi, kot so (1) oblikovanje kazalnikov za merjenje trenutnega stanja, (2) potrditev kazalnikov, (3) uporaba kazalnikov za nenehen nadzor, (4) zagotavljanje trajnega procesa izboljšav ter (5) vzpostavitev vmesnih zank.
Stopnja neprekinjene izboljšave je zadnja stopnja konceptualnega spiralnega modela. Glavni namen te stopnje je vzpodbujanje neprekinjenega ponavljanje konceptualnega modela. S tem se vzpostavi spiralni model. Takšen proces obenem omogoča stalne izboljšave in napredek pri preobrazbi mest v krožna ter doseganju trajnostnega razvoja in trajnostnosti družbe v urbanih okoljih.
Študija na primeru mesta Maribor
Za preizkus konceptualnega modela smo izvedli študijo na primeru mesta Maribor. Mestna Občina Maribor (MOM) je v namen izvajanja krožnega mesta ustanovila vodilno organizacijo »Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor« (RRA Podravje -Maribor, 2023). Zasnovana krožna strategija je bila usklajena s smernicami Zelenega dogovora (Evropska komisija, 2021) in Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (Evropska komisija, 2015).
V stopnji opredelitve smo se usmerili na obstoječe strategije MOM. Skladno s sprejetimi smernicami je MOM pripravila celostni pristop za vpeljavo krožnega gospodarstva. Vzpostavljena strategija občine zajema področja ravnanja z odpadki, segment gradbeništva, energije, mobilnost, vodnr vire (reciklirana odpadna voda), prostorsko načrtovanje (regeneracija) in kooperativno gospodarstvo (ponovna uporaba in popravilo izdelkov). Iz strategije je bilo možno zaslediti težnjo po medsebojnem sodelovanju politike, gospodarstva in zasebnega sektorja, kar tudi sovpada s ciljem krožnih in posledično trajnostnih mest.
V stopnji merjenja smo se usmerili na metodološki pristop MOM-a. Razvidno je bilo, da so v sklopu strategije veliko pozornost namenili zbiranju in vzdrževanju statističnih podatkov, za kar so vzpostavili center za upravljanje virov. Merjenje podatkov je bilo vzpostavljeno na principu analize snovnih tokov za vsa izpostavljena področja v stopnji opredelitve. Zbrani podatki so nato ažurirani, merjeni in ocenjeni s pomočjo kazalnikov in smernic podanih s strani projekta CityLoops. V tem kontekstu je bilo možno oceniti, da je MOM zadovoljivo vzpostavila strategije merjenja, podprte z že uveljavljenimi metodami in priznanimi trajnostnimi ter krožnimi kazalniki.
V stopnji analize je bil poudarek predvsem na analiziranju pridobljenih statističnih podatkov. Kot omenjeno, je MOM vključila metodologije projekta CityLoops, ki omogoča uporabo platforme za vrednotenje statističnih podatkov na osnovi predhodno preizkušenih kazalnikov drugih partnerskih mest. V sklopu analize so bila za MOM nujna področja izboljšave, kot so ravnanje z odpadki, optimizacija rabe toplote, trajnostni promet v središču mesta, zmanjšanje porabe pitne vode, regeneracija degradiranih tal in vzpostavitev mrež kooperativnega gospodarstva. Dodatna analiza s pomočjo Prednosti-Slabosti-Priložnosti-Grožnje (PSPG) je izpostavila ključne dejavnike med izvajanjem izboljšav.
V stopnji izboljšave je bil poudarek na pregledu trenutnih aktivnosti MOM. Na področju ravnanja z odpadki je bil v sodelovanju z Nigrad Maribor izpeljan projekt CINDERELA (CORDIS, 2018) s ciljem uporabe sekundarnih virov iz odpadnega gradbenega materiala. S tem bi se zmanjšalo okoljske vplive do 20 % v primerjavi s sedanjimi in bi se povečala stopnja reciklaže gradbenih odpadkov za 30 %. Na področju energije MOM izvaja projekt HEAT (HEAT, 2019), kjer želi doseči 60 % energetsko samozadostnost. To bi znižalo emisije toplogrednih plinov, obenem pa izboljšalo toplotno izrabo odpadkov v zameno za nizkocenovno električno in toplotno energijo. V sklopu trajnostnega prometa je MOM vzpostavila projekt »MBAJK«, ki omogoča souporabo koles. Z zapiranjem središča mesta se posledično seli logistična infrastruktura za razvoj podjetij na obrobje mesta (obvoznice), v samem centru pa se vzpostavljajo sprehajalne površine za prebivalce (MOM, 2023a; MOM, 2023b).
V stopnji nadzora je bilo možno razbrati, da se nekateri projekti še vedno izvajajo ali so bili pred kratkim zaključeni in so statistične informacije še neobdelane. V tem kontekstu je potrebno najprej pridobiti relevantne podatke, jih validirati in opraviti primerjalno analizo s prejšnjim stanjem. Glede na izsledke se nato vzpostavijo mehanizmi, ki bi omogočili dodatne izboljšave, kar pa je v skladu s stopnjo nenehnih izboljšav. Kljub temu je razvidno, da se MOM aktivno zavzema za doseganje strategije krožnega gospodarstva in preobrazbe v bolj trajnostno mesto.
Zaključek
Vpogled v trenutne raziskovalne trende in temeljni konceptualni razvoj modelov mest je ključnega pomena za doseganje trajnostnega razvoja. Vsebinska analiza je opredelila podobnosti in razlike med modeli pametnih, krožnih in zelenih mest in različne vsebine, na katere se posamezna mesta osredotočajo. Takšna identifikacija je potrebna za ustrezno upravljanje mest v skladu z opredeljenimi modeli in željami odločevalcev in drugih deležnikov o preoblikovanju mest v trajnostnostna. Konceptualni model krožnega mesta, ki temelji na OIAIN pristopu, omogoča mestom vzpostavitev cikla stalnih izboljšav pri prehodu na krožna in trajnostna mesta. Model poudarja vzpostavitev krožnih tokov v kombinaciji s sistematičnim pristopom reševanja problemov ter na ta način zagotavlja sistematično in konstruktivno sredstvo za potencialne oblikovalce politik pri razvoju krožnih strategij za mesta.
Viri in literatura:
Ahvenniemi, H., Huovila, A., Pinto-Seppä, I., Airaksinen, M. (2017). What are the differences between sustainable and smart cities? Cities, Volume 60, str. 234–245.
Biesialska, K., Franch, X., Muntes-Mulero, V. (2018). Protocol and tools for conducting agile software engineering research in an industrial-academic setting: a preliminary study. In: Circular economySI´18: proceedings of the 6th international workshop on conducting empirical studies in industry, str. 29–32.
Brglez, K., Perc, M., Kovačič Lukman, R. (2023). A conceptual model for a circular city: a case study of Maribor, Slovenia. Clean Technologies and Environmental Policy.
Chakravorty, S., Hales, D.N., Herber, J.I. (2008). How problem-solving really works. Int J Data Anal Tech 1(1), str. 44–59.
CORDIS (2018). New circular economy business model for more sustainable urban construction. [Evropska komisija]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://cordis.europa.eu/project/id/776751.
Crippa., J., Silva, M.G., Ribeiro, N.D., Ruschel, R. (2022). Urban branding and circular economy: a bibliometric analysis. Environment, Development and Sustainability, Volume 24.
Evropska Komisija (2015). First circular economy action plan. [Evropska Unija]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/environment/circular-economy/first_circular_economy_action_plan.html.
Evropska Komisija (2021). Delivering the European green Deal. [Evropska Unija]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslov: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal/delivering-european-green-deal_en#documents.
Generalna skupščina ZN (2015). Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development [Združeni Narodi]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://sdgs.un.org/2030agenda.
Golubiewski, N. (2012). Is there a metabolism of an urban ecosystem? An ecological critique. Ambio, Volume 41(7), str. 751–764.
HEAT (2019). Comprehensive model of waste heat utilization in circular economy regions. [Interreg Srednja Evropa]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://www.ezavod.si/en/eu-projects/ongoing-projects/low-carbon-society/ce-heat#project-information.
Javidroozi, V., Carter, C., Grace, M., Shah, H. (2023). Smart, sustainable, green cities: a state-of-the-art review. Sustainability, Volume 15.
Mingers, J., Brocklesby, J. (1997). Multimethodology: towards a framework for mixing methodologies. Omega, Volume 25(5), str. 489–509.
MOM (2023a). Road in the Pobrežje Zone (EPC extension). [Mestna Občina Maribor]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://maribor.si/projekti/cesta-v-coni-pobrezje-razsiritev-epc/.
MOM (2023b) Arrangement of cycling infrastructure along Zrkovska and Čufarjeva cesta (from the two-story bridge to Veljka Vlahoviča Street). [Mestna Občina Maribor]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovuhttps://maribor.si/projekti/ureditev-kolesarske-infrastrukture-ob-zrkovski-in-cufarjevi-cesti-od-dvoetaznega-mosta-do-ulice-veljka-vlahovica/#.
Moradi, S. (2020). The scientometrics of literature on smart cities. Library Hi Tech, Volume 38, str. 385–398.
OECD (2021). Towards a more resource-efficient and circular economy. Pariz, OECD.
Pyzdek., T., Keller, P. (2010). SIGMA HANDBOOK : a complete guide for green belts, black belts, and managers at all levels. New York, McGraw Hill Education.
Qayyum, S., Ullah, F., Al-Turjman, F., Mojtahedi, M. (2021). Managing smart cities through six sigma DMADICV method: a review-based conceptual framework. Sustain Cities Soc, Volume 72, 103022.
Reid, R.A., Koljonen, E.L., Buell, J.B. (1999). The deming cycle provides a framework for managing environmental responsible process improvements. Qual Eng, Volume 12(2), str. 199–209.
Rosenhead, J., Mingers, J. (2004). Problem structuring methods in action. Eur J Oper Res.
Sokovic, M., Pavletic, D., Kern, P. (2010). Quality improvement methodologies—PDCA Cycle, RADAR matrix, DMAIC and DFSS. J Achiev Mater Manuf, Volume 43(1), str. 476–483.
Sony, M., Anthony, J., Park, S., Mutingi, M. (2020). Key Criticisms of six sigma: a systematic literature review. IEEE Trans Eng Manag, Volume 67(3), str. 950–962.
Svetovni Ekonomski Forum (2022). This chart shows the impact rising urbanization will have on the world. Cities and Urbanization. [Svetovni Ekonomski Forum]. Najdeno 31. Aprila 2022 na spletnem naslovu: https://www.weforum.org/agenda/2022/04/global-urbanization-material-consumption/.
Ulgiati, S., Zucaro, A. (2019). Challenges in Urban metabolism: sustainability and well-being in cities. Front Sustain Cities.
Združeni Narodi (2019). World urbanization prospects: the 2018 revision. New York, UN.
Zhang, S., Li, X., Chen, Z., Ouyang, Y. (2022). A bibliometric analysis of the study of urban green spaces and health behaviors. Frontiers in Public Health, Volume 10.
