Raziskava: Trajnostni poslovni indeks v praksi
| Avtorica: dr. Vesna Žabkar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta |
S pomočjo raziskave Trajnostni poslovni indeks (TPI), gre za del raziskovalnega programa, ki ga financira ARIS (Izzivi vključujočega in trajnostnega razvoja v prevladujoči paradigmi ekonomskih in poslovnih znanosti), celostno spremljamo trajnostno poslovanje podjetij. V raziskovalno skupino so vključeni dr. Mateja Bodlaj, dr. Barbara Čater, dr. Tomaž Čater, Patricia Milić ter vodja dr. Vesna Žabkar. V raziskovanje zajemamo okoljsko dimenzijo (zmanjševanja odpadkov in zniževanja emisij, aktivnosti zmanjševanja porabe virov, zelenitve procesov in izdelkov ter aktivnosti ekosistemske podpore), družbeno dimenzijo (aktivnosti za notranje in zunanje deležnike) ter vidik upravljanja (splošne in specifične upravljavske prakse).
Gre za ključne poslovne aktivnosti, ki jih je treba spremljati celostno in usklajevati za trajnostno poslovanje podjetja. Analiza aktivnosti omogoča primerjave med vsemi komponentami in ugotavljanje vrzeli. Obenem pokaže podjetjem, kaj morajo narediti za usklajenost svojih procesov s trajnostnimi standardi. Za trajnostno naravnanost podjetij je namreč potreben skupek okoljskih in družbenih praks ter odlično upravljanje.
Prvo merjenje med velikimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji smo izvedli spomladi in jeseni 2020 (na vzorcu 242 podjetij na okoljskem in 220 podjetij na družbenem delu), drugo pa decembra 2021 in januarja 2022 (136 podjetij na okoljskem delu in 98 na družbenem delu). V juniju 2023 smo posebej izvedli raziskavo med majhnimi in srednje velikimi podjetji (263 podjetij), ki pa imajo svoje specifičnosti glede trajnostnega poslovanja.
S trajnostjo se ukvarjajo različni profili
Dosedanje meritve so pokazale, da se v velikih podjetjih z različnimi vidiki trajnosti ukvarjajo različni strokovnjaki, npr. vodje kakovosti za okoljski vidik, vodje odnosov z javnostmi za zunanji družbeni vidik, vodje razvoja kadrov za notranji družbeni vidik in uprava za upravljavski vidik. Za mala in srednje velika podjetja samo tretjina anketiranih poroča, da imajo v podjetju določeno osebo, skupino ali enoto, ki je odgovorna za okoljski ali družbeni vidik trajnostnega razvoja. Nadalje, pomembne razlike med večjimi podjetji so glede na panogo, v kateri delujejo. Npr. podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in vodo so visoko na okoljski dimenziji trajnosti. Visoko so tudi podjetja, ki so sicer podpisniki iniciative Globalni dogovor Združenih narodov.
Z vidika uporabe virov, odpadkov, emisij, zelenih procesov in izdelkov ter ekosistemske podpore ugotavljamo, da je v velikih podjetjih relativno veliko narejenega pri ločevanju odpadkov in v prizadevanjih za zmanjšanje onesnaženosti vode, zraka in tal. Manj glede uporabe obnovljivih virov energije, čistejših tehnologij in recikliranja ter zelenenja poslovnih procesov, npr. ponovne uporabe materialov v poslovnih procesih. Za majhna podjetja velja, da v večini zmanjšujejo porabo neobnovljivih virov (npr. surovin oz. materialov, ki jih ni mogoče reciklirati), uporabljajo obnovljive vire ali vire, ki jih je mogoče reciklirati ter se zavzemajo za uporabo trajnostnih (okolju in zdravju nenevarnih) materialov v svojih poslovnih procesih. Prav tako z optimizacijo procesov zmanjšujejo količino odpadkov in si v poslovnih aktivnostih prizadevajo zmanjšati onesnaževanje vode, zraka in tal. Prostor za izboljšave je v postopkih za zmanjšanje porabe vode, zmanjševanju negativnih vplivov na okolje v prometu (npr. prevoz zaposlenih na delo) ter predvsem v boljšem sodelovanju z drugimi (npr. nepridobitnimi organizacijami), ki si prizadevajo za varovanje naravnega okolja.
Družbene komponente bolj v ospredju v finančnem sektorju
Glede družbenih komponent indeksa ugotavljamo višje vrednosti indeksa za večja podjetja v finančnih in zavarovalniških (storitvenih) dejavnostih, višje kot v predelovalnih dejavnostih ali trgovini. Večja podjetja v raziskavi pogosto v komuniciranju poudarjajo trajnostne prakse. Med aktivnostmi za zunanje deležnike so za večja podjetja pomembne zlasti poštene poslovne prakse, pošteno poročanje in skrb za lokalno okolje. Prostor za izboljšave za večja podjetja je pri skrbi za javno zdravje, pri podpiranju športa in kulture, dobrodelnosti in ustvarjanju delovnih mest. Med aktivnostmi za notranje deležnike so visoko ocenjene aktivnosti večjih podjetij na področju zasebnosti in varstva podatkov, managementa raznolikosti ter enakosti. Prostor za izboljšave je tudi pri usposabljanju zaposlenih, ustreznem/poštenem plačilu, pri skrbi za delovno okolje in pri participativnem odločanju. Majhna podjetja, na drugi strani, z donacijami in drugimi dejavnostmi sodelujejo pri dobrodelnih projektih, skrbijo za zdravo in varno delovno okolje ter ocenjujejo, da svoje zaposlene nagrajujejo pošteno, v skladu z njihovim prispevkom in rezultati. Po drugi strani je za manjša podjetja prostor za izboljšave predvsem v aktivni podpori lokalne skupnosti (npr. podpora lokalni infrastrukturi s programi podjetja).
Več motivov za trajnostno naravnano prakso
Glede upravljanja velika podjetja poročajo o tem, da njihove poslovne aktivnosti temeljijo na standardih integritete. Vendar pogosto nimajo sistematično izdelanih ocen tveganja z okoljskimi in družbenimi spremembami. Prav tako nagrajevanje managementa pogosto ni povezano z doseganjem trajnostnih ciljev podjetja. Manjša podjetja poročajo, da z vsemi deležniki (npr. dobavitelji, kupci, poslovnimi partnerji) ravnajo pravično, da imajo postavljeno vizijo, strateške cilje in strategijo, da pa pri imenovanju vodilnih v podjetju ne upoštevajo njihove raznolikosti (npr. uravnoteženost po spolu) poleg njihove kompetentnosti.
Kot motivacijo za trajnostno naravnane prakse velika podjetja navajajo, da jih uporabljajo, »ker je tako prav«, ker se počutijo odgovorne za trajnostni razvoj in ker jih skrbi za družbene vidike trajnostnega razvoja, ne pa zaradi t.i. instrumentalnih motivov, npr. za povečanje baze kupcev, da ugodijo lastnikom in povečajo dobičkonosnost. Majhna podjetja navajajo vrsto motivov. Najbolj občutek odgovornosti za trajnostni razvoj, prepričanje vodstva podjetja, pa tudi pričakovano doseganje konkurenčnih prednosti in prepričanje, da je tako prav. Na odločitve glede trajnosti pri majhnih podjetjih ne vplivajo pritiski nevladnih organizacij (npr. okoljskih gibanj, civilnih iniciativ) ali pritiski medijev oz. potencialna negativna publiciteta.
Pri ocenah trajnostnih aktivnosti gre za samoocene zaposlenih v podjetju in ne za objektivne ocene. Zato smo raziskovanje zlasti za večja podjetja dopolnili tudi z zajemom objav v vseh slovenskih medijih v obdobju leta 2022 s pomočjo ključnih besed in njihovih izpeljank za okoljski, družbeni in upravljavski vidik. Pri tem smo upoštevali doseg medija in pozitivnost/negativnost/nevtralnost objave. Ugotovili smo, da sta okoljski in družbeni vidik trajnostnega indeksa povezana z medijskim dosegom s ključnimi besedami s področja ter posebej s pozitivnimi objavami na okoljskem ter pozitivnimi in negativnimi objavami na družbenem delu.
Trajnost je povezana z zadovoljstvom in zvestobo kupcev
Za trajnostno delovanje podjetij smo v raziskavah ugotovili, da je povezano z zadovoljstvom in zvestobo kupcev, z zadovoljstvom in zavezanostjo zaposlenih ter s finančno uspešnostjo podjetja. Velika in majhna podjetja ocenjujejo, da izboljšuje njihove konkurenčne prednosti in s tem pomembno prispeva k podobi podjetja pri strankah, poslovnih partnerjih, v lokalni skupnosti in pri drugih deležnikih. Razlog za to, da doseganje trajnostnih ciljev dejansko lahko vodi k boljši finančni uspešnosti, je v tem, da to pričakujejo ali celo zahtevajo stranke in poslovni partnerji, ki podpirajo podjetja s pozitivnim prispevkom okolju oz. družbi. Takšna podjetja so tudi privlačna za nove talente in lažje ohranjajo zaposlene.
Čeprav pričakujemo, da so podjetja za izvajanje trajnostnih aktivnosti odvisna od razpoložljivosti (predvsem finančnih) virov za investicije v okoljske in družbene aktivnosti, smo z raziskavo med velikimi podjetji ugotovili, da npr. prav podjetja z nižjimi dobički v večji meri iščejo stroškovne prihranke z nadaljnjim zmanjšanjem uporabe virov ter odpadkov in emisij. Za družbeni vidik trajnosti pa smo ugotovili, da družbeno odgovorno delovanje ni omejeno samo na finančno zdrava podjetja z dobro opredeljeno strategijo družbene odgovornosti oz. da finančno zdravje pri tem ne igra pomembne vloge.
Veliko trajnostnih aktivnosti med velikimi podjetij v Sloveniji je povezanih z aktivnostmi za ohranjanje naravnega okolja, npr. z odpadki in emisijami, z uporabo obnovljivih in neobnovljivih virov ter zelenimi izdelki. S tem področjem je tudi sicer povezanih veliko politik (Zeleni prehod in evropski zeleni dogovor kot strategija Evropske komisije), tako da je tudi zavedanja potreb po trajnostni transformaciji med podjetji veliko. Za manjša in srednje velika podjetja je videti, da jim odzivi na zahteve različnih kupcev v zvezi s trajnostjo in družbeno odgovornostjo jemljejo veliko časa tudi na račun osnovne dejavnosti podjetja.
Za trajnostno delovanje podjetja je potrebno povezovanje več funkcijskih področij, strateške zaveze podjetja in proaktivno, strukturirano in celostno delovanje, ki je podprto s standardi in v skladu z mednarodnimi priporočili. To pomeni, da podjetje deluje v interesu več deležnikov in ne samo lastnikov, da v podjetju presojajo posamezne aktivnosti skozi prizmo trajnostnih ciljev podjetja ter da poročajo poleg finančnih rezultatov tudi o okoljskih vplivih in vplivih na zaposlene in družbo.
