Zeleni prehod v razvojnih regijah
| Avtor: Jošt Žagar |
V Sloveniji je 12 razvojnih regij, ki so obenem tudi statistične regije, med njimi pa so precejšnje razvojne razlike. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 2023 v Sloveniji znašal 30.138 evrov. Po zadnjih podatkih pa je bil v letu 2022 le v eni regiji regionalni BDP na prebivalca višji od nacionalnega, in sicer v Osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašal 39.367 evrov. Na drugi strani je v tistem obdobju v gospodarsko najmanj razviti Zasavski statistični regiji znašal le 14.563 evrov. Precejšnje razlike so opazne tudi pri drugih gospodarskih, socialnih in demografskih kazalcih. Kaj je dal policentrični razvoj Slovenije, za katerega se je odločila že pred desetletji, če so razlike tako velike? In kaj lahko prispevajo k zmanjšanju razlik razvojne agencije?
V Sloveniji med državo in občinami, ki jih je že 212, (še) ni pokrajin z voljenimi predstavniki, so pa bile za izvajanje splošnih razvojnih nalog na ravni razvojnih regij ustanovljene regionalne razvojne agencije (RRA), ki pripravljajo, usklajujejo, spremljajo in vrednotijo regionalni razvojni program, ki zajema tudi regijske projekte. Poleg tega nudijo strokovno in tehnično podporo delovanju razvojnega sveta regije ter sveta regije, oblikujejo regijsko razvojno mrežo in pogosto izvajajo tudi regijske projekte.
- Ker so med posameznimi razvojnimi regijami precejšnje razlike v razvoju, prav tako pa se vsaka sooča s specifičnimi izzivi, tudi ko gre za zeleni prehod, smo k sodelovanju povabili vseh 12 nosilnih regionalnih razvojnih agencij, ki smo jim postavili sledeča vprašanja:
- Katere razvojne izzive, s katerimi se sooča vaša razvojna regija, bi označili kot ključne?
- Na kakšne načine pri tem prispevate kot razvojna agencija?
- S katerimi projekti in aktivnostmi kot razvojna agencija spodbujate zeleni prehod v vaši regiji ter kako ocenjujete uspešnost projektov?
- Kateri so najpomembnejši viri financiranja za trajnostne naložbe in projekte v vaši regiji?
- Kako ocenjujete sodelovanje z državo in občinami in kako bi bilo lahko to sodelovanje boljše?
- Kako sodelujete z gospodarstvom, s kakšnimi podjetji po velikosti in panogah je sodelovanje najtesnejše?
Ključni projekt je Center za brezogljične tehnologije
Zasavje se sooča s posledicami zaprtja rudnikov in energetske dejavnosti, kar je povzročilo izgubo delovnih mest, depopulacijo in migracije delovno aktivnega prebivalstva. Za odpravljanje teh izzivov je namenjenih 75 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, ki podpira razogljičenje ter trajnostni gospodarski razvoj – gradnjo poslovnih con, nepovratna sredstva za gospodarstvo ter raziskave in razvoj. Ključni projekt na področju izobraževanja je vzpostavitev Centra za brezogljične tehnologije (Center DUBT) Kemijskega inštituta, ki bo omogočal razvoj baterijskih in vodikovih tehnologij ter prenos znanja v industrijo.
Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRA Zasavje) ima ključno vlogo pri izvajanju strategije pravičnega prehoda in informiranju deležnikov, poleg tega pa v okviru Regionalnega razvojnega programa načrtuje več kot 250 projektov. Center za pravični prehod na RRA Zasavje koordinira aktivnosti z mladimi, nevladnimi organizacijami, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi, Oddelek soupravljanja pa sodeluje z ministrstvi pri izboru operacij za SPP.
RRA Zasavje tesno sodeluje z gospodarstvom zlasti na področju vodikovih tehnologij in trajnostne mobilnosti. Skupaj s podjetji razvija konzorcije in krožne poslovne modele ter spodbuja inovacije in trajnostni razvoj regije, kar omogoča sinergijo med ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi cilji prehoda v trajnostno gospodarstvo.
Znamka Zeleni kras promovira trajnostno pridelavo in predelavo
Primorsko-notranjsko regijo zaznamuje nizka kritična masa ljudi, institucij, podjetij in kapitala, kar znatno vpliva na njen razvoj. Posledično imajo nizko absorpcijsko sposobnost občine in pa gospodarstvo, ki je tradicionalno in naravnano proizvodno. Obstoječe gospodarstvo ni sposobno generirati kakovostnih delovnih mest. Nujno je prestrukturiranje, kar pa je povezano z investicijami. 95 % površine regije predstavljajo zaščitena območja, kar pomeni znatno oteženo umeščanje v prostor. Kljub temu da je Primorsko-notranjska daleč najredkeje poseljena slovenska regija, je prostorski potencial za gospodarske investicije majhen in pomeni veliko coklo v razvoju.
Država si je za izvajanje nalog regionalnega razvoja na regionalni ravni omislila RRA-je, ki predstavljamo neke vrste vez med državo in občinami. Naložila nam je naloge, ki se nanašajo na izvajanje razvoja na regionalni ravni in za to namenila nekaj proračunskih sredstev. To je za učinkovito izvajanje vseh zakonsko določenih nalog znatno premalo, zaradi česar razvojne agencije iščemo sredstva za svoje delo na različnih programih. Ker smo RRA pripravljalci RPP, dobro poznamo razvojne izzive v regijah. Tako lahko s financiranjem različnih programov izvajamo razvojne naloge, ki so v regiji potrebne. Problem pomanjkanja prostora za gospodarsko rabo v regiji naslavljamo v okviru priprave RPP, ki je v teku. Urejanje prostora na regionalni ravni omogoča bolj strateški pristop, zato lahko bolj sistematično naslovimo določene prostorske problematike.
Primorsko-notranjska regija je bila ena prvih regij v Sloveniji, ki je trajnost opredelila kot horizontalno prioriteto. Leta 2010 je bila sprejeta Strategija razvoja regije kot ekoregije, načela trajnostnega razvoja pa RRA vključuje v vse aktivnosti, ki jih izvaja. RRA je tudi lastnik in upravljalec znamke Zeleni kras, ki spodbuja in promovira trajnostno pridelavo in predelavo ter širi trajnostne vrednote. Znamko uporabljajo tudi podjetja, je v fazi redizajna. Neposredno s podjetji na zelenem prehodu še nismo delali, ravno pa smo pričeli z izvajanjem projekta Green SMEs (Adrion), katerega cilj je zelena preobrazba gospodarstva. Ocenjujem, da bo to dobra spodbuda za bolj aktivno delo s podjetji na področju zelenega prehoda.
Treba je vedeti, da so trajnostne naložbe trenutno edine upravičene do sredstev kohezijske politike. Zelene komponente, kot so prihranek energije, zmanjšanje emisij, ponovna uporaba surovin in podobno, so ključne pri vseh projektih, ki so sofinancirani iz EU sredstev. Na RRA izvajamo zgolj mehke projekte, investicijske projekte pa izvajajo občine. Financirajo jih iz različnih virov. Trenutno se pripravljajo projekti za financiranje preko mehanizma DRR. Predvidoma bo financirano šest infrastrukturnih prioritetnih projektov regije s področja gospodarstva, odvajanja in čiščenja komunalnih voda ter zelene infrastrukture.
Tako z občinami kot z državo na operativni ravni sodelujemo odlično. S strani države pa pogrešam bolj sistemski pristop k spodbujanju razvoja regij. Regije imamo različne razvojne izzive, ki bi jih morale specifično naslavljati tudi razvojne agencije. Te bi morale s konsenzom regije narediti načrt, kako pristopiti k odpravljanju ključnih razvojnih ovir in to uskladiti z državo, ki bi za to zagotovila (so)financiranje. Tako bi se v regijah pretežno ukvarjali z razvojnimi problemi, ki so za regijo ključni, ne pa z vsem povprek.
Z gospodarstvom sodelujemo na različne načine. Na eni strani izvajamo poslovna svetovanja in nudimo podporo podjetjem pri dostopu do finančnih virov, na drugi strani pa podjetja vključujemo v projekte. Vrsto let smo izvajali subvencionirano štipendiranje v okviru štipendijske sheme, ki je vključevala 100 podjetij iz regije in 300 štipendistov. Povezali smo orodjarska podjetja v regiji. Rezultat je bil Izobraževalni center sodobnih tehnologij, kjer udeleženci formalnih in neformalnih izobraževanj pridobivajo kompetence na CNC strojih. Trenutno je sodelovanje najtesnejše s turističnim gospodarstvom, kjer v okviru RDO Postojnska jama-Zeleni kras izvajamo promocijo regije in njene ponudbe. Povezujemo ponudnike in preko različnih izobraževanj in usposabljanj dvigujemo kakovost turistične ponudbe. Sodelovanje z malimi turističnimi ponudniki je najbolj tesno tudi zaradi zavedanja, da je v turizmu nujno sodelovanje in povezovanje.
Izboljšave vidijo v krepitvi dialoga z državo in v njenih hitrejših odločitvah
Koroška regija se sooča s starajočo se populacijo in odseljevanjem mladih, z odvisnostjo od omejenega števila panog, šibke inovativnosti in raziskovalne dejavnosti in slabe odpornosti na podnebne spremembe. Ponekod še vedno s slabim dostopom do hitrih internetnih povezav, s slabo prometno dostopnostjo in pomanjkanjem usposobljene delovne sile.
RRA Koroška ima pomembno vlogo pri izvajanju projektov iz Dogovora za razvoj regije, kjer imamo do leta 2029 na voljo 21 milijonov evrov. Pripravljamo se na razvojna sredstva po poplavah, ki bodo namenjena ključnim razvojnim projektom, pri čemer smo identificirali za 470 milijonov evrov potreb do leta 2030. S pomočjo podjetniške podpore, SPOT točke, projekta Podjetno na izzive, upravljanja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška in privabljanjem investitorjev spodbujamo podjetniško konkurenčnost regije. Prav tako smo kot vodilna destinacija najpomembnejši člen za promocijo regije kot privlačne turistične destinacije. Močno smo vpeti tudi v prostorski razvoj preko regijskega prostorskega načrtovanja in regijskega centra mobilnosti. Regijski in medregijski razvoj podpiramo tudi preko Interreg projektov.
Z regijskim centrom mobilnosti vsem 12 občinam v regiji pomagamo na poti k čim bolj zeleni mobilnosti. Pri tem sodelujemo tudi z resornim ministrstvom. Ocenjujemo, da smo bili pri tem zelo uspešni, saj se je v zadnjih letih v regiji uredilo veliko število kolesarskih povezav. Prav tako smo bili uspešni pri revitalizaciji železniške proge in vzpostavljanju novih avtobusnih povezav. Z različnimi projekti smo vključeni v razvoj trajnostnega turizma, ki upošteva ohranjanje naravnih virov in kulturne dediščine.
Ključni viri financiranja so sredstva iz EU skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod), nacionalni in lokalni razpisi za podporo trajnostnim projektom in javna in zasebna partnerstva.
Regionalne razvojne agencije pogosto ocenjujemo sodelovanje z državo in občinami kot ključno za uspeh projektov. Občasno prihaja do počasnega izvajanja projektov zaradi birokratskih ovir ali neusklajenih prioritet. Možnosti izboljšav na lokalni ravni vidimo z dodatno krepitvijo povezovanja, na državni ravni s krepitvijo dialoga, predvsem pa s hitrejšimi odločitvami in boljšim usklajevanjem prioritet med regijo in državo.
Z gospodarstvom sodelujemo preko podpornega okolja, ki ga izvajamo v regiji. Preko Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška je najtesnejše sodelovanje z mikro in malimi podjetji. S turističnimi subjekti sodelujemo tudi preko promocije destinacije. Z večjimi podjetji sodelujemo preko regijske štipendijske sheme, organom Razvojnega sveta regija Koroška in Koroške gospodarske zbornice, kjer smo v upravnem odboru.
Med ključnimi izzivi v regiji je demografska slika
Eden ključnih izzivov v naši regiji je demografska slika, ki kaže na staranje prebivalstva in odseljevanje mladih. To predstavlja izziv za lokalno gospodarstvo in ohranjanje vitalnosti, saj želimo regijo ohraniti privlačno za mlade in starejše. Drugi pomemben izziv je trajnostni razvoj zaradi občutljivosti regije na podnebne spremembe. Prizadevamo si izboljšati infrastrukturo in prilagoditi prakse za trajnostno upravljanje virov. Povezovanje podeželja z urbanimi središči ostaja izziv, saj je trajnostna mobilnost ključna za vitalnost podeželja in boljšo kakovost življenja.
Posoški razvojni center deluje kot ključni povezovalec in koordinator regionalnega razvoja. Dejavni smo na številnih področjih: podpora podjetništvu, vzpostavljanje podpornega okolja za gospodarstvo, izobraževanje odraslih, trajnostni programi. Gospodarsko aktivnost spodbujamo skozi različne programe usposabljanja za podjetnike ter preko delavnic in svetovanj za lokalno prebivalstvo. Naš cilj je podpreti podjetnike, zlasti na podeželju, in s tem prispevati k ustvarjanju novih delovnih mest. Pomembno je tudi naše delo na področju izobraževanja odraslih, saj skozi Ljudsko univerzo Tolmin omogočamo pridobivanje novih znanj in kompetenc, kar povečuje zaposljivost in pripravljenost za nove izzive.
Agencija aktivno sodeluje pri projektih, ki spodbujajo zeleni prehod. Projekt ADRIONCYCLETOUR se osredotoča na trajnostno mobilnost in kolesarsko infrastrukturo, kar prispeva k zmanjšanju emisij in trajnostnemu transportu v regiji. Projekt ReMOBIL je namenjen razvoju trajnostnih oblik mobilnosti, projekt DIARY+ pa krožnemu gospodarjenju, saj se ukvarja z razvojem novih izdelkov iz odpadne sirotke. Poleg tega izvajamo programe LEADER/CLLD, kjer spodbujamo trajnostno kmetijstvo in sonaravne prakse, kot je EKO regija BO JA. Uspešnost projektov ocenjujemo na podlagi doseganja ciljev, kot so zmanjšanje emisij, povečanje uporabe trajnostnih storitev in izboljšanje infrastrukture.
Ključni viri financiranja so evropski skladi, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kohezijski sklad, ter nacionalni javni razpisi, kot je SPOT svetovanje za podporo podjetništvu. Ta sredstva zagotavljajo stabilno in večletno financiranje za ključne projekte v regiji.
Povezujemo vseh 13 občin v razvojni regiji in tri partnerske razvojne agencije v regionalno mrežo. Občinam nudimo podporo pri udejanjanju regionalnega razvoja in nalog, ki jih določa zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Sodelovanje s posoškimi občinami je dobro, saj skupaj izvajamo projekte in iščemo priložnosti za razvoj. Podpiramo jih pri pripravi projektov, svetujemo pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev ter izvajamo aktivnosti regionalnega razvoja. Sodelovanje z državo bi lahko izboljšali z večjo fleksibilnostjo pri prilagajanju javnih razpisov specifičnim potrebam regije, saj so razvojne potrebe pogosto vezane na lokalne okoliščine.
Naša agencija sodeluje predvsem z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), ki so hrbtenica našega lokalnega gospodarstva. Najtesneje sodelujemo s podjetji v turizmu, kmetijstvu in okoljskih tehnologijah. Povezave imamo tudi s podjetji, ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino ter tistimi, ki razvijajo trajnostno podjetništvo. Sodelovanje obsega svetovanje pri razvoju poslovnih idej ter vključevanje podjetij v projekte in iniciative, ki spodbujajo gospodarski razvoj.«
Odločanje na državni ravni je centralizirano
Regija Posavje se sooča z več ključnimi razvojnimi izzivi: gospodarska odvisnost od energetskega sektorja, ki jo bo gradnja JEK2 še poglobila, omejena podpora malim in srednje velikim podjetjem (MSP) zaradi pomanjkanja sredstev za inovacije in razvoj kadrov, demografski izzivi (staranje prebivalstva in odliv mladih v večja urbana središča), prometni izzivi (izboljšave železniške infrastrukture in trajnostne mobilnosti), okoljski izzivi (podnebne spremembe in ravnanje z radioaktivnimi odpadki), razvoj trajnostnega turizma z izboljšanjem promocije in infrastrukture, socialni izzivi (brezposelnost, socialna izključenost in dostopnost javnih storitev) ter čezmejno sodelovanje.
RRA Posavje kot koordinator regionalnih interesov aktivno sodeluje z ministrstvi, občinami, podjetji, nevladnimi organizacijami in drugimi institucijami. Redno objavljamo lokalne, regionalne in nacionalne razpise ter izvajamo različne projekte, npr. PONI Posavje za spodbujanje podjetništva, Karierni center Posavje za izboljšanje zaposljivosti mladih … V okviru spremljanja izvajanja dogovora za razvoj regij prispevamo k razvoju komunalne in prometne infrastrukture ter trajnostne mobilnosti. S koordinacijo vodilne destinacije Čatež in Posavje spodbujamo razvoj turizma. Z izvajanjem različnih projektov z evropskimi sredstvi spodbujamo čezmejno sodelovanje s Hrvaško.
RRA Posavje izvaja projekte in objavlja razpise za projekte, ki spodbujajo krožno gospodarstvo z zmanjševanjem odpadkov, trajnostno mobilnost, ohranjanje biotske raznovrstnosti, čiščenje vodotokov, obnove degradiranih območij in trajnostno kmetijstvo. Nekateri ključni projekti vključujejo projekte LAS Posavje, katerega vodilni partner je RRA Posavje: Zeleno Posavje, VARUJVODO, TUJERODKE in projekte iz dogovora za razvoj regij. Uspešnost teh projektov ocenjujemo na podlagi okoljskih , gospodarskih in socialnih kazalnikov.
Najpomembnejši viri financiranja so sredstva evropske kohezijske politike 2021–2027 iz Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropskega socialnega sklada plus, Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (LEADER/CLLD) iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Operativnega programa za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, Načrta za okrevanje in odpornost, Norveškega finančnega mehanizma in različnih transnacionalnih, medregionalnih in centraliziranih programov, Eko sklada, Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada.
Sodelovanje med RRA Posavje, občinami in državo je ključno za uspešen regionalni razvoj Posavja. Z občinami dobro sodelujemo pri pripravi in izvedbi projektov, črpanju evropskih sredstev in iskanju virov financiranja. Sodelovanje z državnimi institucijami je pogosto bolj zapleteno, saj je odločanje na državni ravni centralizirano, nacionalni programi pa včasih premalo upoštevajo specifične potrebe Posavja. Potrebna je boljša komunikacija ter okrepitev zmogljivosti RRA Posavje in občin za učinkovitejše črpanje sredstev.
RRA Posavje pri izvajanju svojih nalog sodeluje z različnimi podjetji. Sodelovanje temelji na upoštevanju potreb gospodarstva pri pripravi Regionalnega razvojnega programa ter podporo razvoja podjetij z objavo regionalnih in nacionalnih razpisov za pridobitev finančnih sredstev. Po velikosti sodelujemo z različnimi podjetji, od MSP-jev do večjih družb. Najtesnejše sodelovanje je z MSP. Po panogah, v energetiki, podjetjem nudimo podporo pri oblikovanju in izvajanju projektov, v kmetijstvu, kot vodilni partner LAS Posavje in Ribiškega LAS Posavje, sodelujemo z objavo javnih razpisov in podporo pri izvajanju projektov. V turizmu sodelujemo s Termami Čatež skozi izvajanje koordinacije vodilne destinacije Čatež in Posavje, v industriji pa z izvajanjem regionalnega skrbništva investicijskih priložnosti na območju regije Posavje.
Z Regijskim centrom mobilnosti partner pri razvoju trajnostne mobilnosti
Ljubljanska urbana regija zajema 11,5% površine Slovenije, v njej pa prebiva kar ¼ prebivalcev. Ponuja tudi četrtino vseh delovnih mest v državi in je silno obremenjena z dnevnimi migracijami. Regija potrebuje izdatna finančna vlaganja predvsem v urejanje mobilnosti, gre za dostopnost tako najemniških kot lastniških stanovanj, protipoplavne ukrepe ter okoljsko in družbeno infrastrukturo. Pri prvi imam v mislih predvsem čiščenje odpadnih voda in oskrbo s pitno vodo, pri drugi pa vse od športa in kulture do zdravstvenih domov.
V sodelovanju občinami in drugimi deležniki pripravljamo regionalni razvojni program, strateški dokument, s katerim začrtamo smer razvoja in opredelimo ključne projekte. Aktivno sodelujemo pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje potrebnih investicij v regiji ter pri pripravi, koordinaciji in izvedbi projektov. Skupaj z občinami vodimo dialog s pristojnimi ministrstvi in drugimi institucijami z namenom reševanja tekočih in dolgoročnih izzivov. Dejavno tudi promoviramo regijo doma in v tujini.
Najbolj smo aktivni na področju trajnostne mobilnosti in tukaj pomagamo občinam in državi na eni strani in podjetjem na drugi. Preko projekta ReMobil smo dokazali, da smo zaupanja vreden partner državi pri razvoju trajnostne mobilnosti, tako da je podprla vzpostavitev Regijskega centra trajnostne mobilnosti pod streho RRA LUR. Naslednjih pet let se bo ukvarjal z razvojem trajnostne mobilnosti v regiji. Z veseljem povem, da je v teku razvoj mreže javne izposoje e-koles v 21 občinah regije. Ljudem želimo ponuditi zdravo alternativo tudi za dnevne migracije na delo. V odmevnem projektu SmartMOVE smo uvedli nekaj pomembnih inovacij. Pilotno smo preizkušali skupinske prevoze zaposlenih na delo, in sicer iz okolice Ljubljane v BTC in UKC in ugotovili, da bi jih ljudje z veseljem uporabljali. Oblikovali smo zeleni certifikat, uporabno orodje, ki lahko zaposlovalcem odlično služi za boljše upravljanje mobilnosti osebja. Pravkar smo pričeli s sodelovanjem tudi na projektu za spodbujanje krožnega ravnanja z odpadki. Na tem področju imamo v prihodnosti veliko ambicioznih načrtov. Številni so projekti, s katerimi prispevamo k ustvarjanju čistejšega in prijaznejšega okolja, da bi v njem lahko bolje živeli sami, obenem pa ga ohranili za prihodnje generacije.
Ključna so nepovratna sredstva – sredstva evropske kohezijske politike, načrta za okrevanje in odpornost in podobno, poleg njih pa nacionalna in občinska sredstva. Tudi podjetja sama vse več investirajo v trajnostno naravnanost njihovih projektov.
Sodelovanje z občinami je res odlično. So zelo odprte za sodelovanje, skupne pobude in projekte. Na področju trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja je bilo sodelovanje tako z občinami kot z državo ključnega pomena pri projektu vzpostavitve parkirišč P+R, za katerega so strokovne podlage izšle prav iz naše agencije. Za boljše sodelovanje z državo bi bilo bistveno sistemsko sodelovanje – tako ključne naloge kot projekti bi morali biti zagotovljeni z nacionalnimi sredstvi.
RRA LUR sodeluje z mikro, malimi in srednjimi podjetji predvsem v okviru projektov spodbujanja podjetništva, kreativne in krožne ekonomije ter inovativnosti. Skozi mednarodna sodelovanja jim ponujamo sodelovanje s tujino in prenos dobrih praks k nam.
