| Ekolog v podjetju in doma | | Urška Košenina | |
| Medex je eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov. Z izdelki je na več kot dvajsetih trgih v Evropi in po svetu. Slavko Bernik, vodja kakovosti v Medexu, je pojasnil, zakaj je med ključen del slovenskega zajtrka, da je Direktiva o trajnostni rabi pesticidov vplivala na zdravje čebel in da so leta 2016 izvedli večjo investicijo v nove laboratorije, ki jih ogrevajo in hladijo s pomočjo energije, ki jo iz podtalnice pridobijo s pomočjo toplotnih črpalk. Predstavil je tudi novo linijo ekoloških izdelkov, ki jo širijo na kozmetiko, ter spregovoril o vrtnarjenju kot skupnem družinskemu opravilu in o pomembni taščini oskrbi z domačimi jajci in piščanci. | |
Zakaj bi priporočali med kot nepogrešljiv del slovenskega zajtrka zlasti za mlade?
Vsi bi se morali zavedati pomena zajtrka. Odrasli in otroci oziroma mladi. Zajtrk je najpomembnejši obrok. Vsi poznamo pregovor »Po jutru se dan pozna«. Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga. To navajajo tudi številni raziskovalci. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in igro, tudi za razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Med priporočamo kot del slovenskega zajtrka že zato, ker ima med posebno mesto v naši prehrani. Slovenci smo narod čebelarjev, med je del lokalno pridelanih živil. Z uživanjem medu torej podpiramo lokalno kmetijstvo oz. gospodarstvo. Hkrati je nujno, da se ljudi ozavešča o pomenu čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane. Najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali, pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge življenjske dejavnike.
Ali poraba medu v Sloveniji narašča?
Med velja za eno najbolj vsestranskih živil. Že vrsto let je eno najbolj priljubljenih hranil v naši prehrani. Med vsebuje okoli 80 % sladkorjev, a je veliko več kot samo sladkor, saj vsebuje tudi minerale in vitamine v sledovih, cvetni prah, čebelje encime, beljakovine. Po podatkih Statističnega urada RS se poraba medu v Sloveniji povečuje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca znašala nekaj več kot 1 kilogram, se je v zadnjih letih povečala na približno 1,4 kilograma.
Velikokrat slišimo o škodljivem vplivu kmetijstva na čebele. Testirate med tudi na pesticide? Kakšen je vpliv kmetijstva na kvaliteto medu in kaj bi bilo potrebno storiti za bolj harmonično kmetijstvo do čebel?
V Medexu je v okviru rednega kontrolnega monitoringa ves med analiziran zaradi morebitne prisotnosti pesticidov. Leta 2012 je Slovenija sprejela nov Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), ki v naš pravni red prenaša različne zahteve Direktive o trajnostni rabi pesticidov. Direktiva izpostavlja sistematično zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in njihovih ostankov v pridelkih. Moram povedati, da je število zastrupitev čebel manjše. Z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema, ki ga navaja Direktiva o trajnostni rabi pesticidov se lahko vsaj deloma dotaknemo harmoničnega kmetijstva do čebel. Tu mislimo predvsem na uporabo manj škodljivih fitofarmacevtskih sredstev in usposobljenost prodajalcev, svetovalcev in uporabnikov teh sredstev, kar bi zagotovo vplivalo tudi na kakovost medu.
Kaj pa gozdno rastje in širše naravno okolje za čebeljo pašo? V letu 2014 ste v sodelovanju s Hoferjem pripravili vseslovenski izobraževalni projekt, v katerem so otroci slovenskih vrtcev in vzgojno-izobraževalnih zavodov v jesenskih mesecih okraševali smreke iz lepenke, čebelam pa tiste »prave« pustili v naravi z imenom »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko«. Kakšni so bili sadovi tega projekta?
Vseslovenski izobraževalni projekt »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko« organiziramo letos že 5. leto zapored. V partnerstvu s podjetjem Hofer vabimo k sodelovanju vse slovenske vrtce, prve triade osnovnih šol in vzgojno-varstvene zavode. Namen projekta je, da skupaj z vzgojitelji in mentorji otroke s poučno metodiko popeljemo v svet narave in čebel. Približamo jim misel, da je dobro „že danes misliti na jutri“. Razmišljajo naj o tem, kakšen je čist, zdrav in lep gozd. Izobražujemo jih o pomenu ohranjanja narave in čebel ter kako lahko k temu prispeva prav vsak posameznik. S sodelovanjem na natečaju to storijo z okraševanjem vnaprej izdelane šablone božične smreke iz lepenke s poljubnimi okraski. Letošnja osrednja tema okraševanja so slovenske bajke, basni, pravljice, pesmi in pripovedke na temo čebel in gozdnih živali. Lani smo uvedli novost. Vse sodelujoče vabimo tudi k oddaji predloga za trajnostno in/ali dobrodelno naravnani projekt, usmerjen v odgovornost do okolja, gozda ali čebel, s katerim želimo spodbujati trajnostno ravnanje v njihovem lokalnem okolju.
Kakšno je sporočilo?
Naj odgovorijo številke. V natečaju »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko« vsako leto sodeluje med 600 in 700 skupin, kar pomeni med 12.000 in 14.000 otrok ter več kot 600 mentorjev. Zanimanje za sodelovanje v natečaju iz leta v leto raste. Pogosto nas vrtci in šole kontaktirajo tudi po zaključku natečaja z željo, da bi v okviru svojih izobraževalnih programov tudi v drugih letnih časih okraševali našo eko smreko.
Medex je pridobil ISO 9001, IFS standard za predelavo medu in proizvodnjo prehranskih dopolnil, Certifikat o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil, GMP Food certifikat za predelavo medu in proizvodnjo prehranskih dopolnil. Katere okoljske naloge si kot ekolog določite v letnem načrtu kot prednostne in s katerimi rezultati bi potrdili, da izpolnjujete program prehoda v zeleno gospodarstvo? Ali morda sprejmete letni program varstva okolja v podjetju?
V podjetju Medex smo certifikat kakovosti ISO 9001 pridobili že v letu 1999. Od takrat dalje v Medexu sistem kakovosti stalno nadgrajujemo in izboljšujemo. Sistem kakovosti imamo vgrajen v vse procese v podjetju. To nam omogoča bolj transparentno in kakovostno delo na vseh področjih. Za standard IFS in GMP Food smo se odločili predvsem na podlagi zahtev kupcev. So vedno strožje. Poleg tega je v današnjem času zelo težko prodreti na tuje trge brez skladnosti z navedenimi standardi. Razvili smo tudi linijo ekoloških izdelkov. Povpraševanje po izdelkih iz ekološke pridelave se je v zadnjih letih močno povečalo, zato program živil oz. prehranskih dopolnil širimo še na kozmetične izdelke.
Kar zadeva program varstva okolja, naj povem, da v Medexu že leta strogo ločujemo različne vrste odpadkov, ki jih potem oddajamo za nadaljnjo predelavo. Naš cilj je zmanjševanje vseh vrst odpadkov, predvsem nerazporejenih. Prizadevamo si za zmanjšanje porabe energentov z nakupi strojev, ki so energetsko bolj učinkoviti. Pri izbiri embalaže izdelkov upoštevamo ekološki vidik in uporabljamo materiale, ki jih je lažje reciklirati. V letu 2016 smo izvedli večjo investicijo v nove laboratorije, ki jih ogrevamo in hladimo s pomočjo energije, ki jo s pomočjo toplotnih črpalk pridobimo iz podtalnice. Z izkoriščanjem energije podtalnice za namen ogrevanja in hlajenja laboratorijskih prostorov se je poraba električne energije zmanjšala za najmanj dve tretjini. Trenutno je v izgradnji regalno skladišče in prenova odpremnega skladišča, pri katerem bomo za ogrevanje in hlajenje vgradili enak sistem.
Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju in kako zeleno ravnate doma?
Poraba vode in energije nam v zadnjih letih narašča zaradi povečanega obsega proizvodnje in s tem posledično večjih potreb. Na enoto izdelka pa se poraba zmanjšuje, saj pazimo, da so serije v proizvodnji optimalno velike. Tudi doma si prizadevamo, da smo čim bolj ekološki. Tako že dalj časa vsi družinski člani pridno ločujemo nastale odpadke, varčujemo z vodo in energijo. Odpadke skušamo zmanjšati tako, da ne kupujemo plastičnih vrečk po nepotrebnem, ne uporabljamo pripomočkov za enkratno uporabo, ugašamo naprave, ko jih ne uporabljamo itd. Za zalivanje vrta uporabljamo izključno deževnico, ki jo ob dežju ujamemo v rezervoarje.
Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje?
Skoraj vso zelenjavo za domače potrebe pridelamo sami na domačem vrtu. Naši pridelki so pridelani popolnoma brez uporabe kemije. Vrtnarjenje je celi družini v veselje in sprostitev. Tudi otroka že rada pomagata in opazujeta rastline, kako rastejo in obrodijo. Sploh sta velika ljubitelja zelenjave. Kar ne pridelamo sami, kupimo pri kmetih v okolici, ki ne uporabljajo fitofarmacevtskih pripravkov in umetnih gnojil. V bližini doma je kmetija, kjer delajo bolj po starem, brez uporabe silaže in intenzivnega gnojenja travnikov. Pri njih kupujemo mleko in meso. V poletnih mesecih iz mleka sami naredimo kislo mleko in skuto. Z domačimi jajci in piščanci pa nas oskrbuje tašča, ki kokoši in piščance krmi z doma pridelano krmo.
Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?
Najnovejši ukrep MOP-a, da bi zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk, zelo pozdravljam. S temi vrečkami se je pogosto ravnalo zelo negospodarno. Kot opažam, ljudje čedalje pogosteje uporabljajo eno in isto vrečko večkrat ali pa vrečke iz tekstila za večkratno uporabo. V Medexu uporabljamo papirnate vrečke ter manjše plastične vrečke, ki so izdelane iz plastike za reciklažo. Prizadevamo pa si, da bi se plastične vrečke uporabljalo le še tam, kjer je res potrebno in se jih ne da zamenjati s kakšnim drugim, bolj ekološkim materialom.
