Madžarska z ekonomskimi orodji dosega okoljske cilje – EOL 103

Mednarodni analitiki ugodno ocenjujejo prenos evropske okoljske zakonodaje v nacionalni pravni red Madžarske. A izpolnjevanje teh politik naj bi bilo pomanjkljivo zaradi omejenih proračunskih sredstev. Skrb je spodbudila degradacija okoljskega področja z ministrske ravni na raven oddelka na ministrstvu za kmetijstvo. Kakšni so bili razlogi za to odločitev?

Pomen okoljske politike se zaradi integracije okoljskega področja v kmetijski resor ni zmanjšal. Okoljska vprašanja zastopa podsekretar. Leta 2014 je madžarska vlada uvedla več razvojnih novosti s področja okolja in varstva narave. Dotikajo se vprašanj, povezanih z ravnanjem z odpadki, čiščenjem odpadnih voda, z zagotavljanjem pitne vode in ekoturizmom. Podatki OECD razkrivajo, da glede na višino bruto domačega proizvoda Madžarska nameni več za okolje kot na primer Avstrija ali Nemčija. O tem, kakšen pomen pripisujemo okoljskim vprašanjem, zgovorno govori dejstvo, da smo ustanovili Inštitut Ottó Herman. Podpira ga Ministrstvo za kmetijstvo, torej ministrstvo, ki je trenutno odgovorno za varovanje okolja. Inštitut Ottó Herman nudi odločevalcem s področja okolja in varstva narave vsa potrebna sodobna znanja. Deluje tudi kot katalizator tesnega sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi inštituti in ministrstvom.

Vaše ministrstvo pokriva široko strokovno področje. Kakšne so vaše prioritete?

Res je. Samo okoljska vprašanja pokrivajo širok spekter področij, kar pomeni, da je ministrstvo za kmetijstvo, ki je odgovorno za okoljska vprašanja, dejavno na različnih področjih. Naše glavne usmeritve in prioritete opredeljuje Nacionalni program varstva okolja (NPVO). Splošni cilj tega programa je zagotavljati okoljske pogoje za trajnostni razvoj. Strateški cilji so izboljšati kakovost življenja in okoljskih pogojev za zdravje ljudi; varstvo in trajnostna raba naravnih vrednot in virov; izboljšati učinkovitost virov ter napredek v smeri zelenega gospodarstva.

Vsi strateški cilji so povezani z izboljšanjem naše sposobnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in izboljšanju varnosti okolja. Naš horizontalni cilj pa je povečati okoljsko zavest v družbi. S tem želimo zagotoviti, da varstvo in trajnostna raba naravnih virov, ohranjanje človeškega življenja in z njim povezane vrednote in vzorci življenjskega sloga, potrošnje in proizvodnje prispevajo k dolgoročni blaginji družbe.

Ste lahko bolj konkretni?

Trenutno velja četrti Nacionalni program varstva okolja za obdobje 2015-2020, saj Madžarska sprejema nacionalni program za okolje od leta 1997. V njem so upoštevani dolgoročni družbeni interesi ter razvojni cilji in obveznosti, povezani z globalnimi odgovornostmi, mednarodnimi sodelovanji in seveda z našim članstvom v EU. Slednje pomeni, da je naš Nacionalni program varstva okolja usklajen s 7. okoljskim akcijskim programom Evropske unije za obdobje do leta 2020 in Nacionalno okvirno strategijo za trajnostni razvoj Madžarske, ki jo je odobril parlament.

Naj poudarim, da je pisni dokument eno, izvajanje pa je lahko nekaj povsem drugega. Uspešno izvajanje programa zahteva sodelovanje družbe kot celote. Prizadevamo si za kar najširše partnerstvo. V njem sodelujejo občine, podjetja, kmetje ter znanstvene, izobraževalne in strokovne institucije, seveda tudi nevladne organizacije. Aktivni partner vladi je tudi prebivalstvo. Pomemben element sodelovanja je usklajevanje nalog na nacionalni, okrajni in lokalni ravni. Prizadevamo si za izvajanje ukrepov na ravni, kjer so na voljo potrebna splošna in lokalna znanja. To je recept za najbolj učinkovito izvajanje nalog.

Ko sva pri sodelovanju z različnimi deležniki, me zanima, kako komentirate določene strokovne in politične kritike, da določenim političnim odločitvam na Madžarskem manjkajo demokratični procesi. Pri tem se kritiki med drugim sklicujejo na vašo novo ustavo iz leta 2011, kjer glavni stebri okoljske demokracije naj ne bi bili vključeni.

Najprej želim poudariti, da je Madžarska kot država članica EU v svoj pravni red prenesla vso zakonodajo EU in mednarodne predpise, kar je bil tudi pogoj za članstvo. Predpisi in obveznosti v zvezi z varstvom okolja pri tem niso izjema, ravno nasprotno. Obveznosti, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem okolja in naravnih dobrin ter okoljske demokracije imajo temeljno in izjemno vlogo. Poleg tega Madžarska izpolnjuje vse evropske in mednarodne obveznosti za oskrbo z okoljskimi informacijami.

Madžarska zagotavlja stebre okoljske demokracije, določene v Aarhuški konvenciji, ki zagotavlja dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Imamo tudi več drugih zakonodajnih varovalk, in sicer v Zakonu CXII 2011 o pravici do informacijske samoodločbe in o svobodi informiranja in v Zakonu o zaščiti okolja iz leta 1995. Zakon o svobodi informiranja podrobneje ureja aktivno in pasivno pravico javnosti do obveščenosti, seveda pa te pravice ni mogoče uveljaviti brez omejitve ali z goljufijo.

Poleg tega z vidika varstva okolja madžarska zakonodaja vsebuje več jamstev, ki zagotavljajo učinkovito delovanje družbe in posameznikov v postopkih odločanja pri projektih, ki vplivajo na okolje. Še eno pomembno jamstvo za udeležbo javnosti sta postopek presoje vpliva na okolje, ki je opredeljen v vladnem odloku št 314/2005, in enotni postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (odlok EIA), s katerim smo v naš pravni red prenesli evropsko direktivo o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Kako sodelujete s civilnimi organizacijami?

Sodelovanje s civilnimi organizacijami je za našo vlado izredno pomembno, saj učinkovitega in demokratičnega vodenja ni mogoče doseči brez sodelovanja socialnih partnerjev. Civilne organizacije vabimo k sodelovanju v družbenih posvetovanjih o zakonodaji in strategijah. Vsako leto vlada pripravi posebno shemo ZöldForrás (zelena pomlad) za civilne organizacije s področja varstva okolja in ohranjanja narave. Cilj te sheme je izvajanje ciljev nacionalnega programa varstva okolja. S sredstvi, ki so na voljo v okviru sheme ZöldForrás, bo letos financirano 52 projekov, ki prispevajo k ohranjanju okoljskih pogojev v Karpatski kotlini.

Madžarska ima razvite nacionalne okoljske oznake. Zakaj?

V skladu z okoljsko strategijo EU na Madžarskem dajemo velik pomen razvoju prostovoljnih sistemov okoljskega certificiranja, vključno z označevanjem okolju prijaznih izdelkov. Okoljske oznake EU in nacionalne okoljske oznake se na Madžarskem dopolnjujejo in krepijo. Več kot 900 izdelkov 24 madžarskih organizacij je upravičenih do evropskega okoljskega znaka. Približno 320 izdelkov 15 organizacij pa je upravičenih do nacionalne blagovne znamke “okolju prijazni proizvodi”. V sistemu EMAS je trenutno registriranih 27 organizacij. Prepričani smo, da okoljske oznake krepijo okoljsko zavest tako med proizvajalci kot kupci.

Kako sodelujete z drugimi ministrstvi, ko gre za zeleni razvoj Madžarske, krožno gospodarstvo in zelena delovna mesta? Kako visoko so ta področja na političnem dnevnem redu?

Ena od glavnih prednostnih nalog madžarske politike je ustvarjanje novih delovnih mest. Zeleno gospodarstvo in skupne službe lahko ustvarijo nekaj deset tisoč novih delovnih mest. Kot najbrž veste, nekateri strokovnjaki navajajo, da se lahko v EU samo na področju ravnanja z odpadki in recikliranja do leta 2020 odpre 400 do 700 tisoč novih delovnih mest. Pri nas to področje dobiva večjo in večjo pozornost. Zdi se, da kar na vseh ministrstvih. Spori se običajno pojavijo v podrobnostih izvajanja.

Kako uspešna je Madžarska v smislu zelenega razvoja? Katere strateške cilje imate na tem področju?

Ni lahko podati ocene zelenega razvoja, saj gre za kompleksna gibanja. Za takšno oceno preprosto ni enotnega indikatorja. Naj navedem nekaj kazalnikov. Bruto poraba energije se je na Madžarskem med letoma 1990 in 2012 zmanjšala s 28.847 ton ekvivalenta nafte na 23.551 ton ekvivalenta nafte. Odstotek obnovljivih virov energije v celotni porabi energije je bil v letu 1990 2,59 %, do leta 2012 se je povečal na 7,51 %. Ta trend kaže konstantno rast. Emisije toplogrednih plinov so na Madžarskem relativno nizke. Emisije CO₂ so se med letoma 1990 in 2012 zmanjšale za 36,5 %.

Kaj kažejo podatki na področju učinkovite rabe virov in produktivnosti?

Tu smo v dokaj dobrem položaju. Trend je pozitiven. Količina uporabljenega primarnega materiala kaže tendenco padanja. Poročilo SOER 2015 poudarja, da je bil na področju učinkovite rabe virov največji napredek narejen na Irskem, v Španiji, Sloveniji in na Madžarskem. A to poročilo tudi ugotavlja, da kljub vidnemu tehnološkemu razvoju načela krožnega gospodarstva v madžarskem gospodarstvu še niso razširjena. Naš nedavno sprejeti Nacionalni program varstva okolja poudarja pomen nadaljnjega povečevanja učinkovitosti virov, krepitve zelenega gospodarstva in ekološke inovacije. Prenovljeni sistem ravnanja z odpadki temelji na preprečevanju nastanka odpadkov, ponovni uporabi izdelkov in recikliranju. Ko govorimo o razvojnih možnostih zelenega gospodarstva, ne smemo pozabiti, da ima Madžarska dobro razvito izobraževanje na univerzitetni ravni s področja naravoslovja.

V skladu s sklepom vlade ste z letošnjim letom razširili paleto izdelkov, ki so obremenjeni z okoljskimi davki. Katere cilje želite doseči na tem področju?

Od 1. januarja letos smo razširili obseg izdelkov, ki so obdavčeni z davkom na okolje in javno zdravje. Gre za plastične in kemične izdelke ter pisarniški papir. Katere cilje s tem zasledujemo? Predvsem želimo zmanjšati obseg trgovanja s temi izdelki, kar pomeni, da z ekonomskimi orodji zasledujemo okoljske cilje. Proizvajalce in potrošnike želimo preusmeriti k izdelkom z manjšim tveganjem za okolje.

O katerih konkretnih potrošniških spremembah govorite?

Z relativno visokim davkom na plastične izdelke, na primer na umetno cvetje (1900 Ft / kg, ~ 6 EUR / kg), naj bi spodbudili spremembo potrošniških navad. Ponavadi je površina teh izdelkov prevlečena z materiali, ki jih po uporabi ni mogoče reciklirati. Odlagajo se na odlagališčih. Drug tak primer so kemični izdelki. Z okoljsko dajatvijo na mila in kozmetiko smo želeli dati prednost koncentriranim proizvodom in tako spodbuditi manjšo uporabo nepotrebnih embalažnih materialov. Zaradi večje uporabe koncentrata kemikalij se je potreba po embalaži zmanjšala, kar je povzročilo manjšo rabo virov in manj odpadkov. Razlog za uvedbo davka na okolje za pisarniški papir je, da spodbudimo manjšo uporabo pisarniških dokumentov, ki imajo kratko življenjsko dobo.

Precej prahu je dvignila okoljska obdavčitev solarnih panelov na Madžarskem. Lastniki sončnih panelov morajo plačevati okoljski davek, saj so ti paneli uvrščeni v kategorijo snovi, ki povzročajo hudo onesnaževanje okolja. Kaj hočete doseči v tem tržnem segmentu?

Po letu 2012 so fotovoltaični paneli postali del direktive o OEEO (odpadna električna in elek­tronska oprema). Želimo ponuditi pogoje za doseganje ciljne stopnje uporabe fotovoltaične energije, hkrati pa stroškov, ki pri tem nastanejo, ne moremo prenesti na druge skupine izdelkov. Ali povedano drugače, teh stroškov ne moremo kriti s prihodki, ki prihajajo od drugih davkov. Sončne panele priznavamo kot orodje za pridobivanje obnovljivih virov energije in jih iz drugih nacionalnih virov tudi finančno podpiramo. Zavedati pa se moramo, da je tudi s tovrstnimi odpadki potrebno ravnati v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Za to je potrebno pravočasno zagotoviti ustrezno finančno ozadnje.

Dotakniva se področja ravnanja z viri, kateremu daje EU strateški poudarek. Kakšne novosti prinaša madžarski Nacionalni program reform 2015 na tem področju?

Generalno lahko rečem, da Madžarska v svojem Nacionalnem programu reform 2015 povzema korake, s katerimi odgovarja na specifična priporočila Evropskega sveta. Gre seveda tudi za ukrepe, s katerimi želimo doseči Strateške cilje EU do leta 2020. Cilj dokumenta je spodbuditi razvoj urbanega okolja in zmanjševanje okoljskih bremen iz kmetijstva.

Katere glavne investicije s področja okolja načrtujete?

Razvoj sistemov za ravnanje z odpadki mora podpirati konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter spodbujati zaposlovanje. V skladu z novo uredbo je vsem prebivalcem Madžarske omogočeno, da od 1. januarja 2015 ločujejo gospodinjske odpadke.

Nacionalni reformni program je namenjen tudi razvoju vodovodnega sistema, s katerim bomo izpolnili zahteve iz direktive o vodah. To področje je verjetno najpomembnejše od vseh.

Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev neposredno povečuje kakovost življenja, viša sanitarne razmere, varstvo okolja in razvoj gospodarstva. V programu investicij odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda se zavzemamo za ustrezno upravljanje z odpadnimi vodami tudi v naseljih, ki dosegajo manj kot 2.000 PE.

Kako načrtujete uporabiti blato, ki nastaja v komunalnih čistilnih napravah?

Blato iz čistilnih naprav želimo izkoristiti kot vir energije. S tako usmeritvijo sledimo evropski podnebni politiki, ki spodbuja obnovljive vire energije.

Na Madžarskem se v zadnjih 10 letih sistematično zmanjšuje odlaganje odpadkov na odlagališčih. Kakšni so vaši trenutni rezultati in kaj so glavni izzivi?

Eden od najpomembnejših okoljskih ciljev na Madžarskem je zmanjšati stopnjo odloženih odpadkov in povečati stopnjo predelave. Za dosego tega cilja smo leta 2013 uvedli davek na odlaganje. Njegov cilj je, da bi podražili odlaganje na odlagališčih in s tem pospešili recikliranje ločenih frakcij odpadkov. V letu 2010 je bila količina odloženih komunalnih odpadkov 2.838 milijonov ton, 2.563 milijonov ton v letu 2011 in 2.415 milijonov ton v letu 2013. Prepričan sem, da bodo nadaljnji pozitivni rezultati tega davka vidni v prihodnje.

Sicer so cilji ravnanja z odpadki opredeljeni v Nacionalnem načrtu ravnanja z odpadki (MNNRO). Ta dokumet opredeljuje tudi ključna žarišča obdelave oziroma predelave odpadkov in ponuja rešitve. MNNRO je s sklepom odobrila vlada, vključuje pa tudi nacionalni program preprečevanja nastajanja odpadkov. Eden od glavnih elementov našega sistema je tako imenovana pristojbina na izdelek, ki med drugim določa, kakšno stopnjo predelave odpadkov je treba doseči.

Kdo na državni ravni skrbi za ustrezno delovanje sistema ravnanja z odpadki?

Za izvedbo Nacionalnega načrta za zbiranje in predelavo odpadkov skrbi Direktorat za nacionalno ravnanje z odpadki v okviru državnega inšpektorata za okolje in naravo.

Kako komentirate evropsko okoljsko politiko? Katere korekcije po vašem mnenju potrebuje?

Evropska okoljska politika ima pomembne dosežke, a hkrati velike izzive. Kmetijstvo, ribištvo, promet, industrija in turizem še vedno obremenjujejo okolje, kar pogosto povzroča tudi gospodarsko škodo. Ni naključje, da poročilo Evropske agencije za okolje nekaterih vprašanj ne obravnava le v mejah EU, ampak jih postavlja v globalni kontekst. Eden od razlogov, da je evropska okoljska slika relativno ugodna, je, da so pomembni sektorji gospodarstva, ki so veliki onesnaževalci (težka industrija, tekstil itd.), zapustili Evropo.

Glavni izziv evropske okoljske politike je preobrazba gospodarstvo v trajnostno. Morda se to sliši preprosto, a je daleč od tega. Potrebujemo spremembe, ki bodo preobrazile tehnologijo in hkrati družbo. Govorimo lahko o socialno-tehnoloških spemembah. Potrebujemo temeljno spremembo osnovnih sistemov, to lahko imenujemo prehod ali transformacijo. Potrebujemo prehod v trajnostno družbo, ki ima tri ravni.

Prva stopnja je raven praks. Te vključujejo naše vsakdanje rutine, ko spremembe postanejo “normalne”. Druga raven so kulturne spremembe: prevladujejo simboli, znaki, vrednote, vrednostni sistemi in paradigme sprememb. Tretja raven je strukturna. Spremenijo se materialne infrastrukture, prav tako tehnologije, institucije in gospodarsko okolje. Na tej ravni se tudi globalni megatrendi začenjajo spreminjati. To so seveda počasni postopki.

Evropa trenutno tu igra vodilno vlogo, kar je zlasti zasluga okoljske politike. To zelenemu gospodarstvu in ekoinovacijam prinaša pomembne tržne prednosti. A to vodilno vlogo moramo ohraniti.

Kje vidite možnosti za še boljše sodelovanje med našima državama na področju okolja in zelenega gospodarstva?

Eden najpomembnejših elementov evropske okoljske politike je formiranje in ohranjanje zelenih koridorjev. Naravne rečne doline ponujajo povezavo med ekosistemi, zato je zelo pomembno, da jim posvetimo potrebno pozornost. Biosfera rek Mura-Drava-Donava ima izjemen pomen. Odpirajo se nove priložnosti za financiranje skupnih projektov, eden takih primerov je razpis mednarodnega programa Donava. Naš skupni cilj mora biti, da pripravimo kakovostne skupne projektne predloge.

Pomemben skupni cilj je, da obvarujemo lokalna in regionalna gospodarstva in trge. Madžarska je zavezana k ohranjanju kmetijstva, živilske industrije in trga s hrano brez GSO. Pri doseganju teh ciljev pozdravljamo vsako zavezništvo z državami EU.