| Juma logistika | | Miran Varga | |
| Trgovci se v finančno-gospodarskem krču otepajo večjih zalog, kar je hkrati velika priložnost za dobre logiste, saj tak način poslovanja prinaša več manjših dobav in dostav blaga. Marko Juvan, direktor podjetja Juma logistika, je predstavil prednosti t. i. logistike na drobno. V Sloveniji se logistika na drobno šele uveljavlja kot ena izmed logističnih možnosti, a bistveno je, da Marko Juvan napoveduje logistiki letos rast. | |
V podjetju Juma logistika ob 20-letnici zagotovo presojate, kakšna je bila poslovna pot. Na katere dosežke ste najbolj ponosni?
V prvi vrsti na to, da obstajamo na trgu že dvajset let, da smo v celotnem obdobju stabilno rastli in ohranjali dobičkonosno poslovanje. Ponosen sem še na to, da smo v tem času z večino partnerjev ohranili dolgoročni odnos, kar kaže na zaupanje strank v podjetje. S prilagajanjem poslovanja potrebam naročnikov smo uspeli oblikovati ponudbo storitev, ki je na trgu iskana, in ustvarili ime, ki je prepoznavno v dejavnosti.
Kako je na vaše poslovanje vplivalo ohlajanje gospodarstva?
Dejansko se je obrat blaga upočasnil, kar direktno vpliva tudi na poslovni rezultat. Iz tega naslova se obseg opravljenih storitev obstoječih partnerjev zmanjšuje, pa tudi pridobivanje novih naročnikov v tem obdobju stagnira.
Ali so že znaki, da se gospodarska in finančna kriza v bližnji prihodnosti poslavljata?
Menim, da se bo izraz »kriza« počasi opustil, kar pa ne bo pomenilo konec trenutnega stanja na trgu. Preden se bo gospodarstvo pričelo ogrevati in se bodo finančni vzvodi postavili na stabilna tla, bo minilo še precej časa.
Po katerih logističnih storitvah najpogosteje povprašujejo mala in srednje velika podjetja?
Pri nas beležimo največ povpraševanja po celoviti logistični ponudbi, ki je naša primarna usmeritev, sicer pa opažamo veliko povpraševanja tudi po enkratnih prevozih v mednarodnem transportu.
Kakšen je odziv strank na ponudbo zunanjega upravljanja logistike? Ali podjetja s težkim srcem svojo logistiko zaupajo zunanjemu partnerju?
Da, večina podjetij, ki je logistiko opravljalo v lastni režiji, se zaveda, da je to kompleksna dejavnost. Težko zaupa, da bo to delo zunanji ponudnik lahko opravljal enako dobro in hkrati ceneje. A dober ponudnik mora to zaupanje upravičiti in navadno tudi ga.
Gre torej za dvig ali ohranjanje kakovosti ter hkrati za stroškovne prihranke?
Glede na situacijo, v kateri se obrat in zaloge blaga zmanjšujejo, bodo stroški najetega prostora, opreme in zaposlenih v skladišču v enoti izdelka narastli. Podjetja bodo prisiljena zmanjševati te stroške in potrebne bodo nekatere spremembe. Ena od rešitev je zunanje izvajanje logistike, ki jo ponuja tudi Juma logistika.
Ponudnik zunanjega upravljanja logistike izvedbo poslov opravi ceneje predvsem zato, ker izvaja storitve za več strank hkrati. Na osnovi tega bolj učinkovito izrablja vire oziroma dosega večjo produktivnost. Pri tem pa se kakovost storitve in odzivnost ponudnika ohranjata na enakem nivoju.
Obstaja t. i. točka preloma, kdaj se zunanje izvajanje logistike podjetjem splača? Kako prepoznajo to točko?
Odločitev za zunanje izvajanje logistike morajo podjetja pretehtati najprej pri sebi in sprejeti odločitev z upoštevanjem svojega načina poslovanja. V podjetju Juma logistika podjetjem nudimo informativni izračun stroškov logistike, ki ga lahko primerjajo s svojimi lastnimi stroški. Storitve nudimo podjetjem, upravljavcem blaga, ki ne podleže posebnim pogojem skladiščenja (nevarno, hitro pokvarljivo ipd.), ter podjetjem, ki oskrbujejo prodajo na drobno (trgovske centre in manjše trgovine, fizične osebe …). Pri tem iz skladišča lahko dostavimo tudi manjša pakiranja posameznega artikla, kot sta karton ali celo kos. Tak način izvajanja logistike smo pri nas poimenovali logistika na drobno (ang. retail logistics) in je primarna usmeritev našega podjetja. »Logistika na drobno« v Sloveniji zaenkrat še ni posebej opredeljena kot zvrst, ki podpira prodajo na drobno in tudi s cenovnega vidika se ne razlikuje od posplošene vrednosti logistike, čeprav je z vidika stroška v enoti izdelka velika razlika. Točko preloma pa si mora vsako podjetje izračunati glede na naravo in obseg svojega poslovanja, univerzalne točke preloma pač ni.
Kako vaše podjetje razume pojem zelena logistika?
Osebno razumem pojem zelena logistika kot zavedanje obremenilnega vpliva posameznih aktivnosti v celotnem logističnem procesu na okolje ter izvajanje ukrepov za njihovo odpravo oziroma zmanjšanje njihovih učinkov. Najprej se moramo zavedati, kako in koliko posamezno opravilo vpliva na okolje, ter nato najti ukrepe, ki bodo usmerili procese, da bodo kar se da prijazni okolju.
V zeleni logistiki vidim dve smeri delovanja – eno kot zmanjšanje porabe energije na proizvedeno enoto izdelka oziroma storitve in drugo kot zmanjšanje negativnih vplivov, kot so recimo ločevanje in recikliranje odpadkov. Pri prvi smeri deluje z ekonomskega vidika zelena logistika pozitivno, saj z zmanjšanjem energije zmanjšujemo stroške, v drugem delu pa je direkten učinek na stroške kratkoročno obremenilen, vendar dolgoročno vpliva na bolj ugodno nabavno ceno materiala. Predpogoj je seveda aktivno delovanje vseh vpletenih v verigi. V vsakem primeru je zelena logistika prava smer razmišljanja, ki pozitivno vpliva tako na okoljevarstveni vidik kot tudi na ekonomski.
Pa se načela zelene logistike uresničujejo tudi v praksi?
Drži, da v trenutni situaciji marsikatero podjetje razmišlja le o svojem obstoju in ne o tem, kako bo zmanjšalo negativen vpliv na okolje. V Juma logistiki smo nekje vmes. Izvajamo ukrepe, ki ne zahtevajo večjih stalnih stroškov in za katere niso potrebna večja vlaganja. Če se le da, v našem podjetju pri tekočih odločitvah upoštevamo kriterij vpliva na okolje. Zaposlene s pogovori osveščamo o tem, kako posamezna aktivnost v procesu vpliva na okolje, saj menimo, da bomo le tako uspeli doseči dobre rezultate pri ohranjanju okolja. Vsekakor pa si želimo, tako mi kot tudi vsi ostali logisti, da bi se v prihodnje splošno zavedanje dvignilo. Boljši ekonomski položaj nam bo dal na razpolago več sredstev, s katerimi bomo, pa tudi s pomočjo države, naredili nekaj korakov naprej proti pravi zeleni logistiki.
Kakšen je vaš »idealni logist«, če ga opišete kot osebo?
Idealni logist je oseba, ki je usmerjena predvsem v izvrševanje osnovnega poslanstva logistike: poskrbeti, da bo blago iz točke A prišlo na točko B ob predpostavljenih kriterijih v najkrajšem času ali ob pričakovanem času z najmanjšimi stroški in v enaki kakovosti. Če tukaj upoštevamo še zeleno logistiko – z najmanj negativnega vpliva na okolje.
Kakšna je vaša napoved za področje logistike v letu 2011, kateri trendi bodo najbolj izstopali v prihodnjem letu?
Glede na izjave velikih logistov v Sloveniji velja za področje logistike v letu 2011 zelo pozitivna napoved. Predpostavljam, da bo izstopal predvsem transport. Podjetja si namreč ne bodo privoščila večjih zalog, kar pomeni več manjših dobav in dostav. Na žalost to ni v smeri zelene logistike. Kot sem že omenil, upam, da se bo več podjetij odločilo tudi za zunanje izvajanje logistike in si s tem zmanjšalo stalne stroške, ki imajo ob manjšem obratu posledično največji vpliv v strošku na enoto izdelka.
