Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu – EOL 122

Postavili smo jim naslednja vprašanja:

1. Gospodarska oživitev naj bi se kazala tudi v obsegu poslov v transportu in prometu. Kakšni so indeksi rasti v tem letu in kaj pričakujete do konca leta? Še vedno bolj naraščajo cestni prevozi? Kaj najbolj vpliva na ekonomski položaj logistov in kakšna je moč ponudnikov goriv, transportnih vozil in kontejnerjev?
2. Katere trende napovedujete za prihodnost logistike, kaj menite o zeleni logistiki in kaj o avtonomni logistiki z avtonomnimi vozili in droni?
3. S kakšno konkurenco se srečujete na trgu in s katerimi svojimi konkurenčnimi prednostmi ponujate svoje transportne storitve?
4. Kakšno prednost daje ponudba celostne logistične storitve in kaj najbolj iščejo naročniki?
5. Ali je EU za prevoznike še tako odprta, kot je bila v preteklosti?

Jakob Bertole, direktor poslovanja, DPD Slovenija

1. V primerjavi z enakim obdobjem lani, letos DPD Slovenija beleži približno za 25 % rast prihodkov in števila paketov. Ugodni kazalniki gospodarske rasti slonijo predvsem na krepitvi izvoza in domače potrošnje, na skrbi za kvaliteto storitev ter vlaganjih v inovativne logistične rešitve. B2B segment v Sloveniji je stabilen, rast na B2C e-Commerce segmentu pa letos sicer ne bo tako intenzivna, kot je bila v 2016, ko je bila 12 %, a bo z dobrimi 7 % še vedno tisto, na kar računamo. Resnično nudimo kvalitetne logistične storitve pri dostavi paketov, vendar smo zaradi pritiska na prodajne cene naših storitev na eni strani in naraščajočih cen dela zaradi upada interesa za delo voznika/kurirja na drugi strani, pred številnimi izzivi.

2. Eden od aktualnih trendov je gotovo »urbana logistika«, ki je sicer le manjši del širše družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Države z različnimi regulativami že izvajajo omejitve dostopa vozilom z dizelskim in bencinskim motorjem v večja mesta in urbana središča. Naj omenim, da smo eno redkih podjetij, ki zagotavlja strankam CO₂ nevtralno dostavo, brez doplačila. V mestnem središču Ljubljane predvsem manjše pakete že štiri leta dostavljamo z električnimi kolesi. Trenutno so v uporabi štiri kolesa, a se bodo že v kratkem obstoječi mreži priključili dodatni kolesarji, ki bodo dostavljali pakete zunaj za promet zaprtega območja. Smernice skupine DPD predpisujejo vsaki državi določeno število električnih dostavnih vozil, v večini držav drugih evropskih mest pa so seveda v funkciji že danes. Tako imenovana trajnostna mobilnost in nova prometna miselnost nista več samo marketinški kategoriji, ampak nekaj, s čimer se resno ukvarjajo vsa pomembna transportna podjetja.

Popolno avtonomna vozila je po napovedih pričakovati nekje okoli leta 2025, morda celo kakšno leto prej, vsekakor pa ne kasneje kot 2030. Najprej naj bi na trgu bili dostopni avtopiloti za vožnjo po enem pasu avtoceste. V naši branži si predstavljam, da bi avtonomna vozila najprej funkcionirala kot potujoči paketomati, ki bodo potovali kot nekakšni »paketni avtobusi«. Njihove transportne poti in postanki bodo po protokolu natančno programirani, uporabniki, pa bi v skladu z najavami in svojimi potrebami pakete prevzemali na njim ustreznih postajah.

Kot nekateri konkurenti je tudi skupina DPD že v letih 2014 in 2015 izvajala testne polete z droni (pošiljkokopter ali ang. Parcelcopter). Na redkeje poseljena območja ali na kakšen otok že izvajamo bolj ali manj redno dostavo, a gre za manjše in lažje pakete, določeno je zelo omejeno zračno območje. Skoraj povsod so predvsem zaradi varnosti z zakonom prepovedali nizke polete dronov v stanovanjskih soseskah, brezpilotni droni pa se za zdaj še ne znajo izmikati oviram na svoji poti. Množično dostavo z droni osebno v prihodnje vidim kot manj verjetno možnost.

3. Na trgu je zaznati kar močno konkurenco. Številni ponudniki paketne distribucije reagirajo hitro. Želijo si povečati tržni delež, zato je dober servis bistven za ohranitev obstoječih in pridobitev novih strank. Nekaterim konkurentom smo po velikosti, načinu razmišljanja, organizacijski kulturi, stilu vodenja itd. podobni bolj, drugim manj.

Med naše konkurenčne prednosti spada aplikacija Follow My Parcel. Ob sprejemu paketa v DPD sistem prejemnika o dostavi obvesti z najavo in linkom, ki ga vodi do uporabniškega vmesnika, kjer si lahko izbere preusmeritev na drug naslov, preusmeritev na eno izmed 450 PUDO (Pick Up/Drop Off) točk, dostavo na varno mesto ali dostavo drugega dne. Prejemnik lahko vidi podatke o kurirju, njegovo telefonsko številko, ime in priimek, interaktivni zemljevid z dostavami ter čakalno vrsto. Na tak način prejemnika natančno obvestimo o vsem, kar bi ga v zvezi z dostavo utegnilo zanimati.

Kolikor vem smo na slovenskem trgu trenutno edini, ki prejemnikom najavimo zgolj enourno časovno okno dostave. Pri nas to imenujemo na kratko 1HP (One Hour Predict). S tem orodjem prejemnika ob kurirjevem odhodu iz skladišča obvestimo o enournem časovnem oknu dostave in prejemnik si tako svoj čas oziroma aktivnosti lahko organizira bolje.

4. V zadnjem času opažamo, da določena podjetja iščejo rešitve po konceptu Pack&Ship – komisioniranje, obdelava naročila, odpošiljanje in dostava. Na tak način se izognejo stroškom, ki bi jih imeli z lastnimi skladiščnimi kapacitetami in delavci v njem. Specializirana logistična podjetja so konkurenčnejša, saj jim znanje, izkušnje in obstoječe kapacitete omogočajo optimiziranje procesov. Nakupi preko spleta se tudi pri nas nezadržno širijo in prodajna podjetja se zavedajo, da je njihova prodaja izdelkov v veliki meri odvisna tudi od uspešnosti dostave oziroma izbire logističnega podjetja. Bolj kot je logistično podjetje inovativno, prilagodljivo in ima hitro ter uspešno dostavo, bolj je podjetje uspešno v segmentu prodaje in končno v generiranju prihodka. To je tisto, kar naročniki iščejo.

5. Zaradi poostrenih varnostnih pogojev je tudi v naši branži moč zaznati nekaj več kontrole kot v preteklosti. Potrebne so intenzivnejše aktivnosti oseb, vključenih v varnost, zahtevanih je tudi več podatkov od naročnikov. Čeprav večina preverjanj podatkov o sumljivih paketih poteka avtomatsko in so baze medsebojno povezane, je na področju informatike zaznati nekaj dodatnega dela. Vse to zaenkrat še ne vpliva na tranzitne čase pošiljk in glede pošiljanja paketov ne zaznavamo razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. Pomembno je, da naša enotna evropska DPD mreža in sistem on-line sledenja paketov omogočata izvozniku točne in pravočasne informacije o statusu njihovih pošiljk.

mag. Ernest Gortan, predsednik uprave, Intereuropa d.d.

1. V regiji se nadaljujejo pozitivni trendi na področju blagovnih tokov, kar se pozitivno odraža tudi v povečanih fizičnih kazalcih in pozitivnem vplivu na prodajnih rezultatih koncerna Intereuropa. Koncern Intereuropa je v prvem polletju dosegel rast na vseh treh poslovnih področjih, in sicer največ na področju interkontinentalnega prometa za kar 12 %, sledi rast na področju logističnih rešitev za 11 % in 1 % rasti na področju kopenskega prometa.

Znotraj področja interkontinentalni promet največjo rast beležimo na konvencionalnem pomorskem transportu, in sicer za kar 30 %. Tudi letalski promet je dosegel rast 32 % glede na enako obdobje lani. Znotraj področja kopenski promet so se prihodki iz naslova cestnih prevozov povečali za 16 %. Tudi področje logističnih rešitev beleži 11-odstotno rast prodaje glede na primerljivo obdobje lanskega leta. Na omenjenem področju smo večinoma zapolnili skladiščne kapacitete in pridobili posle z višjo dodano vrednostjo. Na vseh treh poslovnih področjih smo vzpostavili sodelovanje z nekaterimi novimi večjimi strankami.

3. Omeniti velja vzpostavitev dodatnih logističnih kapacitet v industrijski coni Šenčur v velikosti cca 1.500 m² za potrebe novega kupca. Na trgu je povečano povpraševanje po transportnih in logističnih storitvah, vendar se nadaljuje pritisk kupcev na nižanje logističnih stroškov, kar posledično vodi v nižanje marž.

V letu 2017 koncern Intereuropa načrtuje prihodke od prodaje v višini 142,4 mio EUR. Načrtujemo EBITDA v višini 13,7 mio EUR ter poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 6,8 mio EUR. V letu 2017 bo investicij v višini 5,8 mio EUR.

Aleš Erčulj, direktor podjetja Frigologo

1. V začetku leta smo delovanje Frigologa preselili v kar nekajkrat večje prostore v PC Komenda in z zadovoljstvom lahko rečem, da smo skladišče napolnili. Veliko povpraševanja je ne samo po prevozih, ki so le del naše ponudbe, ampak tudi po celovitih logističnih storitvah, ki jih nudimo. Sem spada vse. Od celovitih IT storitev pa do komisioniranja, deklariranja, pakiranja in prepakiranja, opremljanje blaga z deklaracijami in ustreznimi kodami ter vodenje poslovne dokumentacije.

2. Zagotovo je v logistiki eden izmed pomembnih trendov popolna sledljivost blaga, vse od njive ali hleva, pa do trgovske police. Frigologo sledljivost blaga zagotavlja z naprednim in sodobnim IT sistemom. Izdelkom sledimo na podlagi rokov uporabe in serije izdelkov (lotov). Našim partnerjem so informacije vedno na voljo. Prav tako je seveda pomembno, da imamo nadzor nad zalogo, roki uporabe izdelkov, ki so bodisi v skladišču ali pa nekje na poti. Trendi v prehranski industriji gredo še vedno v smer čim bolj svežih izdelkov, brez konzervansov, kar pomeni, da mora biti pot od pridelovalca ali proizvajalca do potrošnika kratka in hitra. Zato pričakujemo, da bodo šli trendi še vedno v smer najemanja logističnih podjetij, kot je naše, saj marsikatera večja in manjša podjetja še vedno sama prevažajo svoje produkte, kar pa pogosto ni optimalno, saj logistična podjetja lažje skrbimo za optimizacijo na različnih področjih. Lahko bi torej rekli, da so logistična podjetja, ki hkrati prevažajo izdelke za različne naročnike, bolj zelena, kot če bi vsak izmed teh naročnikov svoje blago prevažal sam. Seveda pa je v kontekstu zelenega potrebno govoriti tudi o primernih vozilih, ki čim manj obremenjujejo okolje, ter seveda tudi o ustreznih ukrepih v logističnem centru, o izobraževanju zaposlenih itn.

Glede avtonomnih vozil in dronov menimo, da človeškega faktorja ne gre zanemariti. Delo voznika je zelo zahtevno, naporno in odgovorno. Tega se zavedamo in posebno pozornost namenjamo izboru in izobraževanju kadrov. Novim tehnologijam v razvoju z zanimanjem sledimo, tudi prevozom blaga z brezpilotniki. Pri njihovi implementaciji pa bomo primerno skeptični in previdni. Trenutno menimo, da mora biti tehnologija v službi človeka, ki pa za enkrat še ni zamenljiv.

3. Slovenski prevozniki v veliki meri nudijo kvalitetne storitve in so zanesljivi. Ob takšnem nivoju kvalitete so tudi cenovno konkurenčni. Zagotovo pa težko konkurirajo na področju celotne Evrope v zgolj in samo cenovnem delu. Za to obstaja nekaj razlogov. Slovenija je v večini primerov prva pri implementaciji smernic, ki zaostrujejo delo prevoznikov, kar pomeni večje stroške. Rigidna delovno-pravna zakonodaja podjetnikom onemogoča sledenje spremembam na trgu. Plače v Sloveniji so sicer nižje kot v razvitejšem delu EU, še vedno pa bistveno višje kot JV državah, od koder prihajajo tudi prevozniki, ki na trgu ponujajo cenejšo rešitev, a ta ni nujno konkurenčna v kvaliteti.

Naše prednosti so vsekakor strokovnjaki, ki jih zaposlujemo, odlična IT struktura, moderno logistično središče, ki omogoča tudi do 50-odstotne prihranke pri času za posamezna dela v skladišču, postaja za navzkrižno pretovarjanje, t. i. cross-docking, za domače in mednarodno blago, in še bi lahko našteval.

4. Prednost logističnih podjetij je vsekakor optimizacija procesov, ki prinaša finančne in časovne prihranke. Logistična podjetja smo specializirana za optimizacije dostavnih poti, za primerno shranjevanje blaga, deklaracije, etiketiranje itn. Zato je vsekakor za naročnika bolje, da sodeluje z zanesljivim partnerjem, kot je naše podjetje.

mag. Andrej Rihter, član poslovodstva, Pošta Slovenije d.o.o.

1. Pošta Slovenije za obdobje januar – julij 2017 izkazuje rast paketnih storitev v višini 10 odstotkov, medtem ko na področju logističnih storitev, to je pri blagovni logistiki, Pošta Slovenije izkazuje rast v višini 29 odstotkov v primerjavi z obdobjem januar – julij 2016. Pošta Slovenije do konca leta 2017 načrtuje dodatno rast storitev na področju prenosa paketnih in logističnih storitev. Gospodarska rast in s tem porast storitev prenosa paketnih pošiljk in logističnih storitev posledično vpliva tudi na potrebe po dodatnih transportnih kapacitetah v Pošti Slovenije. Pošta Slovenije poleg zagotavljanja dodatnih lastnih kapacitet zagotavlja tudi kapacitete prek zunanjih izvajalcev.

2. Trendi v logistiki kažejo na standardizacijo procesov, obvladovanje velike količine podatkov (big data) ter seveda tudi na uporabo zelenih tehnologij in avtonomnih vozil. Razvoj na vseh teh področjih izjemno hitro napreduje. Menim, da bomo v prihodnje tudi priča ne le manjšim električnim dostavnim vozilom, ampak tudi kombijem in tovornim vozilom oziroma tovornjakom, ki lahko z eno polnitvijo prevozijo več kot sto kilometrov. Takšno tovorno vozilo je napovedal že Elon Musk, lastnik in direktor Tesle, vendar kaže, da ga bo prehitelo Ameriško podjetje Cummins, ki naj bi v kratkem izdelalo električni tovornjak z dometom 150 km ter časom polnjenja 1 ure. Tudi na področju cestnih avtonomnih vozil tehnologija zelo hitro napreduje. V fazah testiranja so se avtonomna vozila v prometu že izkazala za varnejša od človeka. Vendar pričakujemo, da zakonodajno uporaba takšnih vozil v Sloveniji še nekaj let ne bo dovoljena, saj je na tem področju še kar nekaj neznank oz. nedorečenega. Droni so v prihodnosti vsekakor zelo zanimivi za Pošto Slovenije, vendar trenutna zakonodaja na tem področju onemogoča njihovo uporabo za izvajanje plačljivih in/ali brezplačnih storitev. Uporabljati jih je dovoljeno le za šport in rekreacijo. Med ostale omejitve spada še to, da mora biti dron ves čas v vidnem polju upravljavca in se ne sme od njega oddaljiti več kot za 500 metrov ter da dron ne sme leteti nad ljudmi, domovi, daljnovodi ali objekti, v katerih se nahajajo ljudje, ki niso del upravljalne ekipe drona. Vse te omejitve so seveda v prvi vrsti namenjene varovanju ljudi in lastnine, zato lahko pričakujemo, da se bo z razvojem zanesljivejših tehnologij v dronih spremenila tudi zakonodaja.

3. Pošta Slovenije se srečuje s konkurenco pri izvajanju različnih storitev. Gre za prevoze oziroma distribucijo pošiljk strankam na območju Slovenije, iz Slovenije v tujino in v obratni smeri. Določena prevozna podjetja npr. ponujajo svojim strankam prevoze nevarnega blaga, česar pa Pošta Slovenije na podlagi zakonskih določil ne sme opravljati. Razen v določenih izjemah.

Konkurenčna prednost Pošte Slovenije v primerjavi z ostalimi ponudniki prevoznih storitev je v prenosu velike količine pošiljk, pisemskih, paketnih pošiljk, paketov večjih dimenzij, palet, blago od različnih strank na območju Slovenije v kratkem časovnem terminu (D+1). Dostava pošiljk do naslovnikov se opravlja praviloma v jutranjem oziroma dopoldanskem času. Na željo stranke se lahko dostava opravi tudi v popoldanskem času. Za nevročene pošiljke je uporabnikom poštnih storitev omogočeno, da lahko pošiljke prevzamejo v številnih poštnih poslovalnicah ali poslovalnicah Petrola.

Pošta Slovenije omogoča prenos pošiljk na območju Slovenije v roku D+0. Tako lahko stranke do določene ure oddajo pošiljke Hitre pošte na različnih poslovalnicah po Sloveniji, ki so vključene v prometni križ Hitre pošte, da so nato pošiljke, velja za tiste poslovalnice, ki so vključene v prej omenjeni križ Hitre pošte, vročene naslovniku še isti dan.

4. Ponudba celostne logistične storitve pomeni, da imamo večji pregled nad blagovnimi tokovi ter s tem možnost boljše optimizacije procesov in lažjega obvladovanja stroškov. Naročnik v današnjem svetu logistike pričakuje, da bo svoje zahteve posredoval le enkrat in na enem mestu in se ne bo ukvarjal s tem, kako bo proces potekal in kdo ga bo izvedel. Pri celostni logistični ponudbi tako lažje zagotovimo kvalitetno izvedbo po konkurenčni ceni, saj nam ni potrebno iskati zunanjih partnerjev.

5. EU za prevoznike ni več tako odprta, kot je bila v preteklosti. Kot primer navajam, da je s 1. 1. 2017 v Avstriji začel veljati novi Zakon o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga. Zakon velja za vse dejavnosti, ki jih opravijo tuja podjetja na območju Avstrije in prav transportna dejavnost je storitev, ki zahteva posebno ureditev, saj se morajo vsi prevozi na avstrijskem ozemlju, razen v tranzitu, opravljati v skladu z njihovo zakonodajo. To pomeni, da mora imeti voznik pri sebi ustrezno dokumentacijo, to je obrazec A1, pogodbo o zaposlitvi, dokazilo o izplačilu plače in drugo.