Podnebno nevtralna in pametna mesta v Sloveniji
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Evropska komisija je v okviru programa Obzorja Evropa konec leta 2021 objavila razpis za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest v EU do leta 2030. Prijavilo se je 377 mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih držav. Izbrali so 100 mest, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna. Ta mesta naj bi postala vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila na tej poti. Izmed slovenskih mest so bila izbrana tri mesta, in sicer Ljubljana, Kranj in Velenje. Komisija je pri izboru uporabila merila geografskega ravnovesja in raznolikost ter drugačnost mest v smislu velikosti, vpliva in inovativnih idej.
Evropska komisija je za namen izvajanja Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest (v nadaljevanju: Misija 100) vzpostavila platformo NetZeroCities, preko katere mesta sproti pridobivajo številne informacije in zahteve tako glede priprave dokumentacije kot glede spremljajočih dejavnosti. Po podpisu podnebne pogodbe bodo sodelujoča mesta redno poročala o izvajanju Misije 100 in napredku. Predpisali so natančne kazalnike, s katerimi bodo letno spremljali izvedbo, napredek in tveganja pri prehodu k podnebni nevtralnosti. Merljivi kazalniki so opredeljeni po posameznih sektorjih, skupni kazalniki pa se poleg konkretnih CO₂ meritev nanašajo na opredelitev kakovosti življenja in zdravje, enakost in vključenost ter ekonomsko rast in blagostanje.
Evropska komisija bo izbrana mesta podpirala pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030. Ta mesta bodo v ospredju prehoda na podnebno nevtralnost v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in bodo svojim skupnostim prinesla številne koristi, kot so zmanjšanje onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom, prezasedenosti in bolj zdrav način življenja. Načrtovano je, da bodo izbrana mesta delovala kot eksperimentalna in inovacijska središča, ki bodo drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti. Mesta bodo deležna podpore in svetovanja, prednosti pri črpanju evropskih sredstev, sodelovanja v inovacijskih aktivnostih ter pilotnih in demonstracijskih projektih, povezovanja, izmenjav dobrih praks in visoke prepoznavnosti.
Ljubljana z izračunom sektorskih emisij toplogrednih plinov
V Ljubljani so trenutno osredotočeni na pripravo podnebne pogodbe, katere sestavni del sta akcijski načrt razogljičenja in investicijski plan. Dokumentacijo bodo posredovali Evropski komisiji v pregled in odobritev predvidoma marca 2024. Za dosego ogljične nevtralnosti bodo ključni ukrepi na področju energetike, prometa in gradnje. Pri načrtovanju ukrepov želijo doseči sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov.
Po vstopu v Misijo 100 so začeli s pridobivanjem podatkov in izračuni emisij toplogrednih plinov po sektorjih, kar je izjemno zahteven proces. Za oceno emisij je bila uporabljena predpisana metodologija, ki zahteva sektorsko pripravo evidenc emisij. Za leto 2022 znaša specifična emisija 8,16 tone CO₂ na prebivalca MOL. Celovita analiza emisij TGP je zgled drugim mestom v Misiji 100. Ko bodo evidentirani ključni ukrepi za razogličenje mesta, bodo te ovrednotili tudi z vidika zmanjšanja emisij CO₂. Za uresničitev končnega cilja razogličenja so pomembne ocene ponorov CO₂, zato pripravljajo tovrstno študijo za Ljubljano.
Za potrebe izvajanja Misije 100 so formirali delovno skupino, v katerih so sodelavci vseh oddelkov in služb znotraj mestne uprave, javnih podjetij, RRA LUR in Tehnološkega parka, ki prispevajo k uresničitvi zastavljenih ciljev. Poleg tega v proces ves čas intenzivno vključujejo druge deležnike, znanstvene ustanove, predstavnike nevladnih organizacij, gospodarstva, države in meščane, strokovnjake z različnih področij, ki so izkazali interes za sodelovanje v Misiji 100. Na delavnicah so sodelovali s strokovnjaki in akterji na področjih prometa, odpadkov in krožnega gospodarstva, energetike, zelene infrastrukture in na naravi temelječih rešitev ter grajenega okolja. Poleg tega so s vprašalniki identificirali izzive in priložnosti na posameznih področjih, in sicer v sodelovanju s posameznimi oddelki znotraj mestne uprave ter predstavniki javnih podjetij. V nadaljevanju bo vzpostavljena Info točka, kjer bo stičišče inovacij, poligon za razvoj idej in dogajanja v zvezi z Misijo, kjer bodo potrebne različne oblike vključevanja javnosti v proces.
Kranj s konkretnimi rešitvami pametnega mesta
Kranj je Komisijo prepričal s svojo trajnostno urbano strategijo in konkretnimi rešitvami pametnega mesta. Na področju trajnosti in prehoda v podnebno nevtralnost so v preteklih letih izvedli energetsko prenovo več kot 20-ih javnih zgradb, investicije v obnovljive vire energije (kogeneracije, sončne elektrarne). Prevoz z mestnimi avtobusi je izdatno subvencioniran. Vzpostavili so dodatne linije mestnega potniškega prometa, v floto vključujejo nove električne avtobuse. Vzpostavljenih je več kot 73 kilometrov kolesarskega omrežja, širijo in nadgrajujejo enega največjih elektrificiranih sistemov za izposojo koles v Sloveniji (KRsKOLESOM). Odprli so Center trajnostne mobilnosti, namenjen vsem uporabnikom javnega prevoza, kolesarjem, pešcem, invalidom ter uporabnikom souporabe vozil. Leta 2021 so prejeli nagrado za najbolj e-mobilnostno občino v državi. Do leta 2035 bodo zamenjali celoten vozni park uprave Mestne občine Kranj (MOK), javnih zavodov in javnega podjetja z ustrezno domicilno polnilno infrastrukturo. Vozila na fosilna goriva zamenjujejo z električnimi, postavljajo nove javne polnilnice ter hitre e-polnilnice za avtobuse, ki bodo na voljo za polnjenje osebnih vozil. Na avtobusna postajališča nameščajo prikazovalnike voznih redov in realne čase prihoda avtobusa, po mestu pa prikazovalnike zasedenosti mestnih parkirišč. Pred kratkim so odprli prvo parkirišče P + R, na voljo so tudi parkirna mesta za skupno rabo oziroma souporabo vozil ter souporaba električnih vozil.
Razvili so sistem celostnega pametnega upravljanja naselij, ki so ga pilotno izvedli v naselju Mlaka pri Kranju. Na področju upravljanja z odpadki so sprejeli zero waste strategijo. Vzpostavljajo digitalno platformo Pametni Kranj, ki bo prebivalcem nudila informacije o stanja okolja, dogajanju v Kranju in bo v podporo pri načrtovanju poti po mestu in okolici ter kanal za komuniciranje z občino. Razvijajo tudi sistem mestne kartice, ki bo omogočala plačevanje javnih in zasebnih storitev in bo identifikacijsko sredstvo v fizični (kartica) ali virtualni obliki (kot mobilna aplikacija). Uporabnikom bo omogočala kakovostnejšo uporabo javnih storitev v Kranju (izposoja koles iz sistema KRsKOLESOM, plačevanje parkiranja, turističnih in športnih produktov oz. storitev, javni prevoz, obisk knjižnice, gledališča …). V nadaljevanju bodo dodajali ponudbo zasebnih ponudnikov.
Na območju MOK pospešeno zasajajo drevorede (preko 700 dreves v zadnjih štirih letih), vzpostavljajo nove zelene površine, začeli so z gradnjo največjega parka v mestu (na površini 7.500 kvadratnih metrov) – park dr. Janeza Bleiweisa, ozelenjujejo strehe. MOK je pristopila k zeleni politiki slovenskega turizma in Kranj je v letošnjem letu pridobil platinasti znak za zeleno destinacijo ter naziv Evropska destinacija odličnosti 2023 (EDEN).
Aktivno podpirajo lokalno samooskrbo. V okviru Projekta za povečanje lokalne prehranske samooskrbe vključujejo ekološka in lokalno pridelana živila v prehrano javnih zavodov, in sicer preko skupnega javnega naročanja, dinamičnega nabavnega sistema in ob pomoči digitalne platforme Kataloga živil, preko katerega izvedejo povpraševanje po živilih. S tem podpirajo lokalne pridelovalce in v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajajo bolj zdravo in kakovostno hrano.
Kranj so leta 2021 v poročilu Evropske komisije izbrali v skupino najagilnejših mest v EU na področju razvoja pametnih skupnosti. To pomeni, da se je Kranj uvrstil v »klub elitnih pametnih mest«, ki so vzorčni primer za ostala mesta v EU (poleg Helsinkov, Tallina, Rotterdama in Guimaraesa).
Skladno z metodologijo, ki jo predpisuje Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do 2030, so emisije v MOK leta 2018 ocenjene na okoli 200.000 ton ekvivalenta CO₂. Ti podatki po posameznih sektorjih zaradi dodatnega preverjanja še niso dokončni. V oceno med drugim niso vključeni morebitni ponori iz gozdov, saj slednje izračunavajo zunanje strokovne institucije. Po zadnjih izračunih jim do zastavljenega cilja manjka še 50.000 ton ekvivalenta CO₂, kar pomeni, da morajo ukrepe iz akcijskega načrta še okrepiti.
Pogodba predstavlja enega izmed treh sestavnih dokumentov, s katerimi pristopajo k Misiji 100 in temelji na opredelitvah akcijskega načrta in investicijskega programa, ki sta v fazi sooblikovanja in usklajevanja med ključnimi deležniki. Kranj se je intenzivno lotil aktivacije ključnih deležnikov. Začeli so z anketo med občani, nadaljevali z delavnicami z deležniki, ki so podlaga načrtovanju akcijskega načrta, financiranja in zavez.
Oblikovan je bil krovni Strateški svet MOK za podnebno nevtralnost in pametno skupnost, ki mu predseduje župan MOK, podpredsednika pa sta klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in mag. Tomaž Lanišek (vodja Urada za razvoj in pametno skupnost). V Strateškem svetu sodelujejo posamezniki s področij delovanja, ki bodo ključno vplivala na doseganje podnebne nevtralnosti: predstavniki lokalnega gospodarstva, prometa, energetike, upravljanja z gozdovi, IKT strokovnjaki, strokovnjaki za povečanje lokalne prehranske samooskrbe in trajnostnega ravnanja in pridelave hrane, predstavniki z akademskega področja, zdravstva, regionalnega povezovanja ipd. Ti bodo povabljeni k podpisu Pogodbe kot partnerji.
Misijo koordinirajo na Mestni občini Kranj. Oblikovali so skupino za (zeleni) prehod s ključnimi strokovnjaki mestne uprave po posameznih področjih. Pri tem sodelujejo z vsemi javnimi zavodi in državnimi službami ter partnerji, kot so Komunala Kranj, upravljavec stanovanj in daljinskega ogrevanja Domplan, Elektro Gorenjska, koncesionar mestnega potniškega prometa, javne razsvetljave, z večjimi podjetji, ki delujejo v Kranju, s Kmetijsko svetovalno službo, Zavodom RS za gozdove, lokalno energetsko in razvojno agencijo, izvajalci družbenih dejavnosti. Ti so namreč ključni odgovorni nosilci aktivnosti in investicij, potrebnih pri prehodu v podnebno nevtralnost.
Velenje s tranzicijo iz premoga v zeleno mesto
Velenje je izjemno ponosno, da so se kot rudarsko mesto uvrstili v misijo. Akcijski načrt za podnebno pogodbo je v fazi priprave. Vključena bodo področja energetike, zgradb, odpadkov, prometa, grajenega okolja in zelene infrastrukture. Vzpostavljajo emisijsko bazo (po metodologiji NetZeroCities) z izhodiščnim letom 2018, da bodo ugotovili, koliko zniževanja emisij je potrebno za podnebno nevtralnost.
Nosilec projekta je Mestna občina Velenje, Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, skupaj z vsemi deležniki, ki bodo intenzivno vključeni v proces, hkrati pa bodo tudi podpisniki podnebne pogodbe. Vključena bodo javna in zasebna podjetja, zavodi, NVO-ji, aktivni posamezniki. Najprej so naredili načrt dela ter se še bolj povezali s svojo energetsko agencijo, ki pripravlja emisijsko bazo za akcijski načrt. Vključeni bodo vsi identificirani deležniki, in sicer preko intervjujev, vprašalnikov in delavnic, ki jih bodo izvedli v prihodnjih mesecih.
Velenje je v letu 2024 nosilec naziva Zeleni list, ki ga podeljuje Evropska komisija. To je iniciativa za promocijo in nagrajevanje prizadevanj lokalnih skupnosti. Cilji evropske nagrade Zeleni list so naslednji: prepoznati mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezultate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti; spodbujati mesta, da dejavno razvijajo okoljsko zavest in vključenost državljanov; identificirati mesta, ki so sposobna delovati kot zeleni ambasadorji; spodbuditi druga mesta, da napredujejo k boljšim trajnostnim rezultatom. V okviru priprave programa za Zeleni list 2024 so izvedli serijo delavnic z različnimi deležniki, kjer so se dotaknili predvsem navad in notranje organizacije, da zasledujejo načela trajnosti na več področjih. Kjer je možno, povezujejo aktivnosti Zelenega lista in Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.
Zaveza za vzpostavitev slovenskega partnerstva
Župani Ljubljane, Kranja in Velenja so Zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest podpisali novembra 2022. Od takrat predstavniki treh mest aktivno sodelujejo in se medsebojno podpirajo pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030. Izvajajo delavnice, kjer jih usmerja organizacija NetZeroCities. Skupaj so se prijavili v Program pilotnih mest, ki je del Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, in sicer s projektom UP-SCALE. Ta je namenjen testiranju inovativnih pristopov za razogljičenje v vseh treh mestnih občinah. Program pilotnih mest je poskusni poligon za testiranje sistemskih, vključujočih in večnamenskih inovativnih pristopov za razogljičenje mest. V projektu poleg vseh treh mest sodelujeta še Inštitut Jožefa Štefana in podjetje Envirodual d.o.o. Skupaj z ostalimi izbranimi 50 pilotnimi mesti iz 32 različnih držav bodo testirali različne inovativne pristope na področjih, kjer prihaja do velikih izpustov emisij toplogrednih plinov. V Ljubljani se bodo osredotočili na uporabo odvečne toplote v visokotemperaturnih sistemih (industrija, transformatorji, podatkovni centri, kanalizacija). V Velenju bo poudarek na zmanjševanju porabe toplotne energije v javnih in stanovanjskih objektih ter nadgradnji obstoječe Energetske pisarne v Podnebno energetsko pisarno. V Kranju bo v ospredju področje mobilnosti.
Izzivi
Sogovorniki v vseh treh mestih izpostavljajo, da je eden glavnih izzivov, kako prepričati vse deležnike, da je ukrepanje nujno in potrebno. Pomembno je motiviranje občanov, podjetij in ostalih deležnikov za podnebno odgovornejše ravnanje in predvsem spreminjanje sedanjih ravnanj in navad. Kot menijo v Velenju, lahko kot posamezniki največ naredimo na področju prometa s trajnostnimi načini premikanja in na področju porabe energentov.
Kranj izpostavlja trende razvoja v mobilnosti in prometu, ki se je v preteklih letih nenehno povečeval, vpliv tranzita; omejenost dostopnosti in zmogljivosti energetskega omrežja, ki predstavlja osnovni pogoj za vzpostavitev sončnih elektrarn in drugih zelenih virov energije; časovno dolge postopke in procese umestitve v prostor ter omejenost finančnih virov v nove naložbe in spodbude. Vse to ovira želeni prehod k podnebni nevtralnosti do leta 2030.
Glavni izzivi, ki jih vidijo v Ljubljani, so razogličenje energetike in javnega potniškega prometa, omejevanje osebnega motoriziranega prometa v mestu, spodbujanje kolesarjenja, hoje in drugih nemotoriziranih oblik mobilnosti, energetska sanacija objektov ter prilagajanje na podnebne spremembe ter ukrepi ohlajanja mesta. Ključno pa je, da bodo vse ustrezne ukrepe izvedli tudi drugi deležniki. Država z energetsko sanacijo državnih objektov, izgradnjo prometne infrastrukture (predvsem železniške), tranzitnim prometom čez Ljubljano, gospodarstvo z ukrepi razogličenja industrijskih obratov ter gospodinjstva z energetsko sanacijo objektov.
Kot poudarjajo v Ljubljani, se odgovor na to, kako učinkoviti bomo v boju s podnebnimi spremembami, skriva predvsem v nas samih – kako smo pripravljeni spreminjati vsakodnevne navade, v kolikšni meri smo se pripravljeni prilagoditi novemu, bolj trajnostnemu življenjskemu slogu: ali smo lahko manj potrošni, se prehranjujemo trajnostno z lokalno pridelano hrano, ali smo pripravljeni spremeniti mobilnostne navade in se na končno destinacijo odpeljati z vlakom namesto z letalom, ali smo pripravljeni počitnice preživeti v domačem okolju itd. Z majhnimi vsakodnevnimi spremembami lahko torej naredimo velike korake v trajnostno prihodnost.
