Poslovanje lesne in pohištvene industrije
V letu 2021 je 1.009 lesnopredelovalnih podjetij zaposlovalo 11.816 delavk in delavcev, kar pomeni, da se je delež lesnih in pohištvenih družb v predelovalni industriji sicer zmanjšal, število zaposlenih v lesarstvu pa se je povečalo. »Lahko ugotovimo, da je lesarski del panoge, od žagarstva proizvodnje furnirja in plošč, do stavbnega mizarstva in tesarstva, proizvodnje lesene embalaže in drugih izdelkov iz lesa v družbah posloval zelo dobro in bo tako nosilni del panoge tudi v prihodnje. To potrjuje tudi dejstvo, da je v letu 2021 Slovenija postala neto uvoznik hlodovine iglavcev,« presoja poslovanje lesne in pohištvene industrije za leto 2021 Igor Milavec, direktor GZS Združenja lesne in pohištvene industrije.
In dodaja: »Če bi sklepali po rezultatih in trendih iz leta 2021, bi bili brez skrbi in bi že napovedali povečanje prihodkov nad 2 mrd EUR, dobiček nad 100 mio. EUR in bližanje 50.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. A posledice epidemije, vojne v Ukrajini in huda suša lahko te trende povsem spremenijo. Iz evropskih združenj nas namreč opozarjajo, da letos lahko govorimo že kar o »vojni ekonomiji«, kar vse pove, kako radikalno so se razmere spremenile. Že rast cen elektrike v zadnjem letu za več kot 4 krat namreč lahko oslabi in celo uniči veliko število podjetij.«
Poslovni rezultati lesnopredelovalne panoge za leto 2021 potrjujejo, da lesni del dobro oživlja, drugače pa je s pohištveno industrijo. Razlike so v rasti prihodkov, dodani vrednosti na zaposlenega in pri dobičku. Najpomembnejše merilo uspešnosti poslovanja, dodana vrednost, je v celotni panogi zrasla na 42.843, a če se upoštevajo samostojni podjetniki, je nižja. Tudi pri dobičku in pri drugih kazalnikih so lesarji boljši kot v pohištvenih podjetjih. Proizvodnja pohištva je leta 2021 končala z neto dobičkom v višini 12,8 mio EUR (leta 2020 z 11,0 mio EUR). Vendar pa, kot navaja Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2021, obe lesarski področji že sedmo leto zapored generirata pozitivni rezultat.
Nekaj zanimivejših podatkov za pohištven del v lesnopredelovalni panogi za leto 2021 (v proizvodnji pohištva je delalo 910 družb s 4.121 zaposlenimi):
- čisti dobiček: 12,8 mio € (v letu 2020 11,0 mio €);
- dodana vrednost: 34.958 € (v letu 2020 33.580), v celotnem gospodarstvu pa je bila 53.057 €;
- izvoz: delež izvoza je znašal 43,5 % in je bil višji za 5,6 % (v celotni predelovalni dejavnosti je delež izvoza 72,3, v gospodarstvu 46,60);
- povprečna bruto plača je znašala 1.045,89 € in je bila višja za 4,83 % kot leto prej (v predelovalnih dejavnostih je znašala 1.225,25 €).
Lesna panoga izvaža prednostno v Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, največ pa uvaža iz Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Češke. Slovenija je leta 2021 izvozila za 1.369 mio € lesnih in pohištvenih proizvodov (za 19,68 % več kot leta 2020), uvozila pa je za 932 mio € lesnih in pohištvenih proizvodov. Uvoz se je povečal za 17,29 %. Informacija Združenja lesne in pohištvene industrije o poslovanju v letu 2021 predstavlja celotno sliko poslovanja lesnopredelovalne panoge.
Kljub nekaterim spodbudnim podatkom pohištveni del panoge prepočasi oživlja. Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030, publikacijo s cilji in zavezami je izdalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, navaja nabor številnih ukrepov s seznamom ključnih deležnikov. Kot kažejo trendi v poslovanju, potrebuje pohištveni del lesne panoge nekatere dodatne ukrepe, ki bodo pospešili njeno kreativno in tehnološko revitalizacijo.
