Spletna konferenca
Ob izidu priročnika Les, material sedanjosti in prihodnosti – prednosti in izzivi, izšel je v okviru založniškega programa Zelena Slovenija, je Fit media izvedla brezplačno spletno konferenco. V programu konference so sodelovali: mag. Dejan Židan, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Aleš Straže, UL, Biotehniška fakulteta, mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije, dr. Dean Lipovac, InnoRenew CoE, dr. Miroslav Premrov, UM, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Friderik Knez, Zavod za gradbeništvo Slovenije, dr. Bruno Dujič, CBD, Luka Kramarič, M Sora, Tina Ročnik Kozmelj, Kemijski inštitut, Marko Vouk, Stilles, dr. Vlasta Krmelj, občina Selnica ob Dravi, Meta Kamšek, Festival lesa, in Marko Furlanič, Les uniqum.
Priročnik Les, material sedanjosti in prihodnosti – prednosti in izzivi je, kot je zapisal v uvodu urednik Jože Volfand, poskus monografije o materialu. Les ni litij, silicij, aluminij ali kakšen drug nov material, brez katerih ne bo razvoja zelenih tehnologij. Les je namreč že sam po sebi zeleni material, ki nas spremlja na vsakem koraku in je surovina, ki jo potrebuje slovenska lesnopredelovalna industrija, nekdaj paradna panoga slovenskega gospodarstva. V priročniku s prispevki sodeluje 54 avtoric in avtorjev kompetentne stroke in kompetentne prakse v podjetjih. Publikacija je izšla v tiskani in e-obliki.
Fit media je priročnik Les, material sedanjosti in prihodnosti izdala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, javno agencijo SPIRIT Slovenija, Združenjem lesne in pohištvene industrije pri GZS, podjetji, stroko in izobraževalnimi inštitucijami. Na spletni konferenci je sodelovalo več kot 100 udeleženk in udeležencev iz podjetij in inštitucij, precej tudi arhitektov in projektantov, prav tako okrog 300 mladih iz nekaterih srednjih gradbenih in lesarskih šol, vključno z njihovimi učiteljicami in učitelji.
V reviji ESG objavljamo nekaj vsebinskih sporočil spletne konference. Celotna vsebina spletne konference je na www.zelenaslovenija.si, prav tako je priročnik v e-obliki. Obrazec za »naročilo« oz. pridobitev elektronske verzije priročnika je na strani https://www.zelenaslovenija.si/zaloznistvo/les-material-sedanjosti-in-prihodnosti-prednosti-in-izzivi/.
V lesarstvu več kot 110 naložb za razvojni preboj
Na področju gozdno-lesne verige je prisotno še vedno nekaj dogem in je prav, da jih počasi skušamo prebiti. Prva od dogem je, da večino lesa, ki ga v Sloveniji posekamo, izvozimo. To v resnici ne drži. Če smo pred dobrim desetletjem npr. posekali 3 mio m³ in je bila skoraj polovica namenjena izvozu, se v tem trenutku bližamo 5 mio m³. Neto izvoz (nekaj je uvoza, nekaj izvoza) je pa samo še okoli 10 %. Potrebe lesnega sektorja v Sloveniji relativno hitro naraščajo.
Naslednja dogma: Če bi sekali več v slovenskem gozdu, da bi bilo to neprijazno. Resnica je nekoliko drugačna. V tem trenutku imamo letnega prirasta približno 9 mio m³, poseka pa bistveno manj. Manjši posek pomeni, da po gostoti na hektar ostajamo evropski prvaki. Kakovost poseka se slabša, po drugi strani pa o starem gozdu ne moramo več govoriti kot o kakšnem resnem ponorju CO₂. Pri nas se začenjajo dogajati obratni procesi. Zato je tudi okoljsko vprašanje, ali bomo uspeli z neko umno akcijo posek naprej povečevati vsaj na 7 do 7,5 mio m³.
Naslednja dogma: V lesarstvu je vse narobe. To ne drži. Še vedno živijo ljudje, ki primerjajo, kako je bilo v lesarstvu pred 40, 50. leti, ampak to je bilo takrat. Res je, da je prišlo do velikega razpada v času osamosvojitve. Res pa je, da imamo od leta 2010, zlasti zaradi moči slovenskega lesarskega sektorja, pa tudi zaradi ukrepov, ki se izvajajo na ravni države in še kje drugje, bolj ali manj prisotno neprestano rast. Če v tem trenutku pogledamo slovenski lesarski sektor, kaj vidimo? Vidimo rekordno prodajo v evrih leta 2022, vidimo rekordni dobiček, pomembno čez 100 mio. In kar je najpomembnejše, vidimo izjemen investicijski cikel, ki poteka v tem trenutku.
Tudi država preko različnih fondov podpira nekaj čez 110 aktivnih investicijskih projektov. Od tega je okoli 60 večjih, okoli 50 je nekoliko manjših. Pri tem investicijskem ciklu je država udeležena skoraj s 40 milijoni.
Na nekaterih področjih nam je že uspelo. Poglejmo slovensko proizvodnjo hiš. Posamezni proizvajalci so posebno cenjeni v evropskem prostoru. Smo pa tudi pred prebojnim trenutkom – ali bodo slovenski proizvajalci pričeli graditi tudi večje stavbe, bloke, upravne stavbe? Prva slovenska lesarska družba se je odločila, da začenja z gradnjo lastnega bloka za 20 stanovalcev – izjemno napreden in inovativen projekt. Smo blizu tega, da bomo preko države začeli graditi prve tri večje lesene bloke, ampak to je samo začetek. Trudimo se, da upravne stavbe, ki jih gradi država, temeljijo tudi na lesu. Prav tako od letos naprej preko demo projektov podpiramo druge lesene gradnje, vrtce ipdb.
Veliko pričakujemo od razvojnega projekta – mislim na smernice za kakovostno leseno gradnjo. Naši odlični proizvajalci različnih delov v lesni verigi pogosto trčijo ob klasične gradbenike in njihove standarde. Standardi za beton ne morejo veljati tudi za les, nas ovirajo. Verjamem, da razprava, ki se odpira, poteka tudi že na drugih forumih. Intenzivna bo v naslednjem letu in bo omogočila, da na tem področju naredimo preboj.
Katere so glavne aktivnosti, o katerih razmišljamo? Prvič je ciljno financiranje, da omogočimo tudi lesarstvu to, kar omogočamo ostali industriji – korak naprej pri avtomatizaciji, digitalizaciji, zelenem prehodu in pri varčevanju z energijo. Želel bi si, da si mladi ljudje, ki hodijo v srednje šole in razmišljajo za študij na fakulteti, vzamejo čas. Slovensko gospodarstvo je pripravljeno, da vam pokaže, kako dejansko poteka proizvodnja v slovenskih naprednih obratih. To je drugače, kot je bilo včasih. Tukaj imate opravka z naprednimi stroji, roboti, naprednimi računalniškimi tehnologijami in z izdelki, ki so vrhunski.
Verjamem, da z umno politiko lahko marsikaj dosežemo. Prisoten je optimizem.
S sodelavci sem obiskal nekaj pomembnih gospodarskih družb s področja lesarstva, kjer so doživeli poplave. Zanimalo nas je, ali tudi z našo pomočjo sanacija poteka uspešno, podvprašanje pa je bilo, ali razvojni projekti, ki jih sofinancira država, potekajo, ali je sedaj vse usmerjeno samo na sanacijo. Dobra novica je, da vse gospodarske družbe nadaljujejo z investicijami.
Zahvaljujem se tudi pripravljavcem tega priročnika. Ta priročnik je srečanje znanja, je to, kar daje optimizem. Zaključek: naša naloga je, da mladim ljudem pokažemo, da dogme na področju lesarstva ne veljajo več. Lesarstvo je sektor prihodnosti, preboji pa se že dogajajo.
Vrzeli v verigah vrednosti pri predelavi lesa
- Obstaja več šibkih členov znotraj verig vrednosti, kjer je potrebno za učinkovito delovanje verig določene vhodne surovine/materiale tudi uvažati.
- Za optimiziranje delovanja verig vrednosti, kjer smo poleg tradicionalnih izdelkov zaznali tudi večje število inovativnih in visoko-tehnoloških izdelkov, se kažejo potrebe po investicijah v določene tehnologije, kot denimo v proizvodnjo konstrukcijskega žaganega lesa listavcev (P1.2), konstrukcijskih furnirjev (P2), ploščnih kompozitov (P3), idr.
- Največ prednosti in možnost razvoja imajo sestavljene verige S8, S9 in S10. Glede na pomen za vse ostale verige ter porabo kakovostnejše surovine, ki ji lahko dodamo višjo dodano vrednost, ima veliko prednosti tudi veriga P1.
- Najmanj prednosti kot tudi priložnosti izkazuje veriga P5, največ slabosti pa najdemo pri verigi P4, predvsem na račun potrebnih visokih vlaganj v tehnologijo, razvoj, promocijo in kadre; kar velja tudi za verigi P2 in P3.
- V verigi P5 je slabša ocena predvsem zaradi dejavnikov povezanih s konceptom krožnosti in kaskadne rabe (zaključevanje cikla v tej verigi).
- Največje nevarnosti pretijo S8, S9, K7 in P2, večinoma povezane s hitrostjo zastaranja kompetenc, visokimi vlaganji in visokimi stroški obvladovanja kakovosti.
Podnebne spremembe spreminjajo drevesno sestavo
Zaradi podnebnih sprememb se v Sloveniji slabšajo pogoji za uspevanje večine glavnih drevesnih vrst:
Napovedi sprememb drevesne sestave gozdov zaradi podnebnih sprememb:
- močno zmanjšanje deleža: smreka, jelka.
- srednje zmanjšanje deleža: bukev, gorski javor, macesen, dob.
- manjše zmanjšanje deleža: rdeči bor, graden, beli gaber, pravi kostanj.
- povečanje deleža: črni bor, črni gaber, robinija, puhasti hrast, mali jesen, cer.
Les je v mnogih kontekstih jasna izbira
Dr. Dean Lipovac, dr. Rok Prislan, dr. Črtomir Tavzes, InnoRenew CoE
Kakovost notranjega okolja
- Sodoben življenjski slog nas je odtujil od narave.
- Težave v sodobnih stavbah: slaba osvetlitev, umetni materiali, nizka kakovost zraka, sedeči življenjski slog.
- Pogost je »sindrom bolne stavbe«.
- Pomembnost oblikovanja prostorov, ki podpirajo raznolike človeške potrebe.
Prednosti in slabosti različnih konstrukcijskih sistemov
Les je trajnostnostni naravni material (fotosinteza, skladiščenje CO₂). Je les obstojen material? Ladja Vasaa je bila odkrita in dvignjena iz morja leta 1961. Pod morsko gladino je bila 333 let! Les je danes restavriran s premazi in posebej zaščiten.
Intergriran projektni pristop (arhitekturno-okoljski-gradbeni)
- Energetski koncept – postavitev steklenih površin primarno na južno stran objekta.
- Arhitekturni koncept – uporaba čim večjih transparentnih površin, boljša naravna osvetljenost notranjih prostorov.
- Okoljski koncept – uporaba naravnih materialov (les), čim boljši energijski izkaz (točka 1), čim nižji izpusti toplogrednih plinov (LCA analiza)
- Konstrukcijska stabilnost
Les kot gradbeni material in požari
- Požar je zaradi kaotične narave težko obvladljiv proces.
- Les je organsko gorivo in kot tako prispeva h gorenju.
- Modifikacija lesa lahko pripomore k obvladljivosti situacije v začetni fazi požara
- Mineralizacija izboljša obdelan in neobdelan les.
- Les je primeren material za gradnjo, vendar …
- Projektiranje lesenih stavb zahteva dodatno, poglobljeno znanje požarnega projektiranja.
- Današnje projektiranje potrebuje dvig znanja – velik pritisk na uporabo obnovljivih materialov.
- Potrebnih je veliko raziskav za zagotavljaje znanja.
- Predvsem pa: Ne podcenjujmo zahtevnosti požarnega projektiranja lesenih stavb!
Odpornost lesenih konstrukcij za nezgodne obtežbe
Vsak posamezen objekt ima na določeni lokaciji specifične robne pogoje, ki jih je treba v računski analizi konstrukcije upoštevati in skonstruirati glede na te obremenitve. Še posebej je velik poudarek na veznih sredstvih, ki povezujejo lesene elemente, saj lahko lesena konstrukcija le tako kljubuje vsem pričakovanim zunanjim obremenitvam. Pri tem je pomembno, da pri pogostejših obtežbah, ki se večkrat lahko pojavijo v časovni uporabi objekta, deformacije omejimo pod mejo, ki preprečuje večje poškodbe na finalnih in krhkih materialih, priključenih oz. pritrjenih na leseno konstrukcijo.
Šele na osnovi tovrstnih analiz lahko potrdimo, ali lahko kakršnakoli konstrukcija (lesena ali klasična) kljubuje zunanjim obtežbam, ki so pričakovane v času uporabe objekta.
Življenjski cikel lesenih oken in LCA analiza
Življenjski cikel lesenih oken in LCA analiza
- LCA analiza: ovrednoti okoljski odtis, ki nastane ob proizvodnji in uporabi posameznega izdelka (storitve). Vključuje tudi ogljični odtis.
- Je podlaga za EPD izjavo o izdelku (Environmental product declaration)
- Osnova za LCA analizo so podatkovne baze z informacijami o okoljskih vplivih materialov, transporta – GABI professional, Ecoinvent, …
- Pomemben dejavnik so meje sistema.
Perspektivna raba lesa: Raziskave
Lignocelulozna biomasa je pomemben alternativni vir za proizvodnjo kemikalij in produktov, ki so trenutno proizvedeni iz fosilnih virov. Komponente lignocelulozne biomase, celuloza, hemiceluloza in lignin imajo velik potencial za pretvorbo do kemikalij z visoko dodano vrednostjo. Predvsem pomembna komponenta je lignin, saj je edini naravni vir aromatskih gradnikov (benzenskih obročev), ki ima perspektivno rabo kot gradnik za sintezo različnih polimernih materialov kot polnilo, kot antioksidant v kozmetiki in reagent za dispergiranje.
Raziskovalni projekti, ki se izvajajo na Kemijskem inštitutu na področju perspektivne rabe biomase, predstavljajo inovativne rešitve in možnosti za uporabo trajnostnih pristopov pri uporabi lesa ali lesnih odpadkov. V sklopu projekta ESTELLA bo predlagana rešitev za možnost recikliranja sicer nereciklabilnih materialov s kovalentno prilagodljivo mrežo na osnovi lignina. Izdelava takšnih kompozitov predvideva proizvodnjo okenskih okvirjev in ploščadi za skuterji z omogočeno reciklabilnostjo. Projekt HyPELignum raziskuje možnosti uporabe lesnih materialov v hibridni tiskani elektroniki kot platforme za elektronske naprave. Material bo modificiran s kovalentno prilagodljivo mrežo, ki bo omogočal ločevanje in posledično olajšano recikliranje. V sklopu projekta Green-Loop bo načrtovan in optimiziran inovativni material za proizvodnjo večnamenskih gumijastih plošč za zmanjšanje izgube vibro-akustičnega prenosa in izboljšanje protipožarnih lastnosti v gradbeništvu. Veriga izdelka bo optimizirana od vira surovin do konca življenjske dobe, pri čemer bo izboljšava proizvodnih procesov temeljila tudi na ultrazvoku ali mikrovalovih.
Kljub velikem potencialu uporabe lesa je pomembno, da ga uporabljamo odgovorno in pri njegovi pretvorbi do uporabnih končnih produktov upoštevamo vpliv na okolje.
Pasivni in leseni vrtec
- Grajen je s slovenskim konstrukcijskim sistemom iQwood.
- Razprostiral se bo na 3.000 m² bivalne površine, v dveh etažah in delno podkletenem objektu bo urejenih deset oddelkov s terasami.
- V vrtec bo vgrajenega 660 m³ lesa, ki skladišči okoli 660 t CO₂.
- Poraba energije pod 15 kWh/m²a.
- Vrtec je masivna, stabilna in varna lesena konstrukcija, narejena izključno iz masivnega alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin.
- Sestavljena je iz križno zloženih lesenih plošč, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.
- Mozniki na zunanji strani niso vidni. Sistem se prilagaja arhitekturi in omogoča široke razpone brez stebrov in odprto zasnovo z veliko steklenih površin, kar vrtec potrebuje.
Festival lesa v Kočevju
Cilji festivala: promocija lesa
- Nove oblike: 9 mednarodnih natečajev prastol
- – 400 prijavljenih predlogov iz 56 tujih držav, izdelanih 31 prototipov.
- Nova znanja delavnice: 40 delavnic, 2.574 udeležencev do konca leta 2023.
- Nove rabe lesa: predstavitve, posveti, srečanja
- – 15 strokovnih dogodkov, 789 udeležencev.
- Družabni dogodki
- – 13 dogodkov, 1268 obiskovalcev.
Zakaj rad delam z lesom?
Kot samouk se lahko spoprimem z vsakim izzivom. Ne sprejemam trditve, da se nečesa ne da narediti. Vsak izdelek je narejen z dušo in srcem. Pridobitev certifikata mizar – restavratorski delavec.
