| Transport | | |
| Janko Pirkovič, direktor Logističnega centra BTC v Ljubljani, je zagotovo eden izmed doajenov slovenske logistične mreže. Zato ni naključje, da njegovo poslovanje že krasi laskavi naziv logist leta, letos pa je prejel še priznanje Zelena logistika. Koliko jo lahko merimo? Konkretno. Janko Pirkovič niza podatke, ki so jih dosegli v njihovem logističnem centru. O tem, kako Slovenija zamuja z vstopom v evropske logistične tokove, pa si je Janko Pirkovič pomagal z Valentinom Vodnikom … | |
Letos je BTC Logistični center prejel priznanje Zelena logistika 2013. Koncept zelene logistike se uveljavlja postopoma in kot izhodišče za pozitivno oceno presoja pritiske logistične dejavnosti na okolje. Katere dosežene rezultate bi izpostavili?
Na naziv Zeleni logist 2013 smo zelo ponosni, saj pomeni priznanje za nekajletno usmerjenost k vrednotam za čistejše okolje. Če omenim rezultate, bi v prvi vrsti izpostavil, da imamo na strehah vseh naših skladišč sončno elektrarno. S tako imenovanim ekološkim otokom smo uredili zbiranje, sortiranje in ločevanje velike količine odpadkov iz naših skladišč. Tudi ukrepi na tehnološkem in informacijskem področju pri operativni skladiščni dejavnosti so bili namenjeni prihranku energije, nove varčne luči in krajšim transportnim potem, kar prav tako pomeni neposredni prihranek energije.
Ste tako zeleni tudi pri logističnih operacijah?
Najbolj ilustrativen je za zeleno logistiko prispevek našega transporta. Za razumevanje: vsak dan pripravimo do 4.000 palet z raznimi artikli, ki jih naslednje jutro s 160 vozili odpremimo do kupcev po sistemu optimizacije transportnega prostora in poti. Ekonomija obsega nam omogoča, da ne vozimo prazni ali z več vozili do istega kupca. Tako dobijo vse blago različnih dobaviteljev z enim vozilom. Ocenjujemo, da ta način distribucije pomeni znaten prihranek pri gorivu in s tem k manjšim izpustom.
Stroka meni, da je zelena logistika še dokaj na začetku in da v bistvu pomeni drugačen pogled na logistične strategije in sisteme, da gre za trajnostno logistiko. Kako se logistika v Sloveniji odziva na te globalne procese?
Takšno, kot je stanje logistične stroke v Sloveniji, je tudi na področju zavedanja o nujnosti trajnostnega razvoja in nujnosti ohranjanja čistega okolja. Veliki logisti imajo težave ali pa jih ni več. Tistim, ki so v lasti tujcev, je prvi cilj dobiček in je drugo manj pomembno.
Vaš logistični center posluje s certifikatom za skladiščenje in distribucijo ekoloških proizvodov. Kaj opažate v sodelovanju z vašimi partnerji – katere panoge vse bolj upoštevajo, da pomenijo zeleni izdelki tudi višjo dodano vrednost? V čem je posebnost logističnega ravnanja z ekološkimi proizvodi?
Za ravnanje z ekološkimi proizvodi smo morali res dobiti poseben certifikat. Nimam podatka, da ga je dobil še kak drug logist. Mi brez njega ne bi mogli skladiščiti te vrste proizvodov in bi bili kar v težavah. Pri ekoloških artiklih – v skladišču jih imamo preko 300 – je predvsem pomembno natančno spremljanje in dokumentirano evidentiranje, kaj se z njimi dogaja. Le pod tem pogojem gredo ti artikli lahko na police v trgovinah.
Ali lahko govorimo o zeleni logistiki, če oskrbna veriga ni zelena, če so dobavitelji še okoljsko brezbrižni? Kateri deli v oskrbni verigi so manj zeleni?
Res je, da ni zelene oskrbne verige, če samo eden od členov ne izpolnjuje vseh zakonskih zahtev. Sem pa vesel, da je čedalje strožji inšpekcijski nadzor, ki edini lahko zagotovi, da bodo ti artikli tudi dejansko na trgu, pa čeprav z višjo ceno. Ocenjujem, da so v oskrbni verigi najmanj zeleni primarni pridelovalci surovin in tudi logisti.
Brez zelenega transporta in okolju prijaznih prometnih tehnologij je težko govoriti o zeleni logistiki. Kako je z voznim parkom v BTC-ju in kakšne energente uporabljate v vozilih?
Naš Logistični center ima za distribucijo pogodbo s podprevoznikom Dušan Kobalom. V svojem voznem parku ima večino novih vozil, ki ustrezajo zahtevam varstva okolja. Pridobil je že tudi ISO Standard 9.000 in se pripravlja na pridobitev okoljevarstvenega standarda ISO 14.000. Pred leti pa je pridobil tudi certifikat ECODRIVE kot dokaz, da je s svojimi ukrepi znižal onesnaževanje okolja.
Katere logistične dogodke po njihovi ekonomski in okoljski vrednosti v letu 2013 v Sloveniji bi uvrstili med najpomembnejše?
V letošnjem letu je bilo oživljeno delo Slovenskega logističnega združenja s sedežem v Ljubljani, v našem Logističnem centru. S strani strokovne javnosti in uporabnikov naših storitev je bil izjemno dobro sprejet kongres logistike, ki je bil konec septembra v Portorožu. S svojimi kvalitetnimi prispevki so sodelovali tudi predstavniki institucij in logisti iz evropskih držav ter pomembni slovenski logisti. Ta dogodek bo postal tradicionalen in najpomembnejši v našem prostoru.
Kot dolgoletni menedžer v logistični dejavnosti bo zanimiva vaša ocena, ali je slovenska logistika razvojno zamudila v primeri s prometno politiko sosednjih držav. Kaj bi bilo treba spremeniti?
Že večkrat sem pisal, da je Slovenija zamudila svoj vlak za vstop v evropske logističen tokove. Luko Koper smo pustili samo in posledice so jasne – je v pasti politike. Enako velja za Slovenske železnice. Nerazumljive so široke razprave ˝strokovnjakov˝o pomembnosti naše geografske lege. Nimamo nobenega programa, čeprav jih vse vladne garniture pričnejo pripravljati in se s tem hvalijo. Pred dnevi sem poslušal predstavnika birokracije, ki je obljubil, da bo nov, svež program pripravljen že v letu 2014. Lepo, toda blagovni tokovi na to ne bodo čakali. Žal. Brez usposobitve Luke Koper za prevzem ladij z večjim ugrezom in za manipulacije večjega števila kontejnerjev ne bo uspešnega razvoja naše logistike. Še bolj dramatično pa se mi zdi dejstvo, da železniška infrastruktura že v nekaj letih ne bo sposobna pripeljati predvidenih blagovnih tokov iz Luke Koper. Ali bodo morali ti peljati po cesti ali pa v Trst? Škoda. Že Valentin Vodnik je napisal: ˝Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede˝. Od tega je ostalo, žal, le malo.
