Življenjski cikel izdelkov v luči ESG
O trajnostnih izdelkih težko govorimo, ne da bi to dokazali z verodostojnimi podatki. Za taksonomsko usklajenost nekaterih izdelkov se zahteva analiza LCA. Tudi večina raziskav je osredotočenih na vrednotenje okoljskih vidikov, pogosto pa so zabrisani socialni in ekonomski vidiki, ki so v realnem sektorju prav tako pomembni. O tem, ali je analiza življenjskega cikla LCA še vedno glavni instrument za presojanje o trajnostnosti izdelkov ali se bo v prihodnje bolj uveljavila popolna ocena trajnostnosti življenjskega cikla LCSA, odgovarja Ana Brodar, mag., strokovnjakinja s področja okoljskih ved – analiz LCA iz podjetja Fit media, ki upravlja znamko Zelena Slovenija.
Kako se v praksi najpogosteje presoja, ali je izdelek trajnosten?
Lahko rečem, da obstaja velik razkorak med teoretičnimi modeli in njihovo uporabo v praksi. Na konceptualni ravni se zavedamo, da trajnostni vplivi zajemajo tri dimenzije: okoljsko, socialno in ekonomsko. V zadnjem času se na vsakem koraku uporablja kratica ESG. Razmišljanje o celotnem življenjskem ciklu (ang. Life Cycle Thinking–LCT) predstavlja pristop, ki upošteva celostni pogled na izdelek, proces ali storitev. Znotraj okvirjev LCT lahko zasledimo metodologije, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem vplivov na okolje (LCA, tudi E-LCA), družbo (S-LCA) in ekonomijo oz. upravljanjem (LCC). Skupno vrednotenje vseh treh stebrov trajnostnosti pa predstavlja eno glavnih orodij, t. i. orodje za ocenjevanje trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu. Če uporabim formulo, je LCSA vsota = LCA + S-LCA + LCC.
Zakaj je LCA za trgu prevladujoč in ne LCSA?
Končni cilj je seveda trajnostnost celotnega življenjskega cikla izdelka, a v praksi so potrebni postopni koraki. Nečemu je treba dati prednost skladno z velikostjo izzivov. EU ocenjuje okoljske izzive in posledično cilje kot prioritetne, zato je temu prilagodila tudi zakonodajni sistem. Najprej se postavljajo tehnična merila za šest ključnih okoljskih ciljev, govorim na primer v kontekstu taksonomije, nato sledijo družbeni cilji.
Celotni življenjski cikel izdelka je pogosto precejšnji zalogaj. Tudi če ga analiziramo le z okoljskimi vidiki, je za marsikatero podjetje velika odločitev. A ta metrika postaja vse pomembnejša in bo z novimi zakonodajnimi in tržnimi zahtevami lahko postala pomemben del digitalnega potnega lista marsikaterega izdelka. Na trgu opazimo vedno večji interes med podjetji.
Zaradi zakonodajnih pritiskov?
Deloma zaradi zakonodaje, deloma zaradi pritiskov kupcev, pa tudi marsikateri raziskovalno-razvojni projekti zahtevajo LCA. Ta metoda je postala osrednja metrika upravljanja z okoljsko trajnostnostjo izdelkov. Vse več velikih podjetij želi trajnostno upravljati s celotno vrednostno verigo, zato od dobaviteljev zahteva LCA izdelkov. Večje povpraševanje opažamo praktično v večini branž. Seveda so kakšne izstopajoče.
Na katera vprašanja LCA ponuja odgovore?
LCA ocenjuje kumulativne potencialne vplive na okolje, ki so povezani z vsemi stopnjami življenjskega cikla izdelka, procesa ali storitev. Analiza LCA vplive na okolje upošteva v različnih fazah življenjskega cikla. To je v fazi pridobivanja in predelave surovin, proizvodnje, distribucije in uporabe ter fazi po koncu življenjske dobe.
Za oceno življenjskega cikla so pomembni štirje koraki, in sicer opredelitev cilja in področja uporabe, analiza vplivov in okoljskih parametrov, ocena učinka in razlaga. Torej lahko potencialno odgovori na več vprašanj. Pomembno je, da se zavedamo, da so odgovori vezani le na okoljske vplive. Na primer lahko ponudi razumevanje okoljskih vplivov s strani proizvodnih procesov, daje dobro možnost primerjanja med izdelki in tehnološkimi postopki z vidika okoljskih vplivov, možnost za izboljšave identificiranih procesov, ki imajo večji negativni vpliv na okolje, ter možnost ocenjevanja napredkov. Želim pa poudariti, da je analiza LCA natančna in veljavna le toliko, kolikor je natančen in veljaven popis vplivov na okolje. Govorimo o t. i. inventarju podatkov, ter njihove informacije o emisijskih faktorjih.
Ali lahko podjetje s trajnostnega vidika sprejme napačne odločitve, če upošteva le okoljske vplive?
V določenih primerih lahko. Proizvodnja in uporaba izdelka ter seveda prenehanje njegove uporabe se ne dogaja v vakuumu, ampak v realnih življenjskih situacijah. Kupujemo in uporabljamo jih ljudje. Poznam primere, ko bi se podjetje le na podlagi LCA analize odločilo za en tip izdelka, ko pa so pogledali še njegov socialni in ekonomski vidik, je postala slika drugačna.
Kdaj je torej smotrno vključiti tudi družbeni življenjski cikel?
Naj najprej osvetlim nekaj izhodišč o tej metodi, ki je manj znana in je na trgu še manj uporabljena. Z metodo S-LCA je mogoče zbirati, ocenjevati, analizirati in posredovati informacije o družbenih vplivih, ki so lahko povezani s spremembami življenja delavcev, potrošnikov in drugih ključnih deležnikov. Odločevalcem pomaga pri izboru najpomembnejših informacij o stanju družbe. Z rezultati S-LCA analize lažje upoštevamo alternativne rešitve z najugodnejšimi družbenimi posledicami.
Analiza S-LCA temelji na predlogih in smernicah UNEP (t.i. programih Združenih narodov za okolje), kjer je popis življenjskega cikla družbe narejen za kazalnike, npr. za število ustvarjenih delovnih mest v povezavi s kategorijami vpliva na človekove pravice, delovne pogoje, zdravje in varnost, kulturno dediščino, upravljanje, družbeno-ekonomske posledice. Te kategorije vpliva so povezane s petimi glavnimi skupinami deležnikov: delavec, potrošnik, lokalna skupnost, družba in akterji vrednostnih verig.
Lahko navedene primer, ko je LCA analiza priporočila eno rešitev, S-LCA pa drugo?
Primer iz slovenskega okolja je, ko je LCA analiza pokazala najugodnejše okoljske vplive za plastenko iz 100-odstotnega reciklata za pijačo v primerjavi z drugimi vrstami embalaže. Pogoj za to je seveda, da je snovni krog plastenke zaključen, kar je bil v Sloveniji velik izziv zaradi težav v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Drug, prav tako pomemben izziv je bil, da potrošniki take embalaže niso sprejeli z naklonjenostjo, ravno obratno. Percepcija potrošnikov je bila popolnoma drugačna in zato se na trgu lahko pojavi šum.
Podoben primer je lahko izdelek s področja osebne higiene ali kozmetike. Ocene LCA so verodostojne ob predpostavki, da potrošnik izdelek porabi do konca. Če tega ne naredi, torej gre za človeški faktor uporabe, se lahko slika LCA bistveno spremeni.
Kdaj podjetjem svetujete, da naredijo tudi S-LCA analizo?
Navadno je to drugi korak, ko že imamo jasno LCA sliko. Če se oceni, da so lahko potencialni družbeni vplivi taki, da bi lahko oceno pomembno spremenili, je smiselno okoljsko oceno nadgraditi ali vsaj deloma korigirati z družbeno, da je skupna ocena in na podlagi nje tudi odločitev čim bolj trajnostna.
In ekonomsko vrednotenje? Je to v podjetjih samo po sebi umevno?
Vrednotenje stroškov življenjskega cikla, analiza LCC, je metoda oziroma ekonomsko orodje, ki podpira analitične procese, s katerimi lahko upravljavci sprejemajo najboljše in stroškovno najbolj učinkovite odločitve glede možnosti, ki so opredeljene v različnih fazah življenjskega cikla izdelkov, procesov ali storitev. Analiza LCC lahko temelji na analizah preteklih, sedanjih ali prihodnjih stroškov. Je orodje, ki na podlagi dobljenih rezultatov omogoča pregled kritičnih točk v vseh fazah življenjskega cikla.
Ko sprašujete, če je to že »običajni del« upravljanja v podjetjih, tega ne morem z lahkoto potrditi. V praksi ugotavljamo, da marsikatero podjetje na stroške izdelka – definirani so kot vsi tisti stroški, ki nastanejo s pridobitvijo in lastništvom – ne gleda celovito v njegovi življenjski dobi. Najhitreje to lahko preverimo pri kriterijih nabave. Katero ceno podjetje vključuje v nabavne kriterije? Ali ta cena vključuje tudi raziskave, razvoj in t. i. ekodesign? Vključuje tudi odstranjevanje po koncu njegove življenjske dobe? Marsikje se vidi, da ne. Torej ima tudi ta metoda vrednotenja še svoje mesto v celostnem upravljanju življenjskega cikla izdelkov.
Katere trende pričakujete v prihodnje?
V prihodnosti gre pričakovati, da bo LCSA metodologija ključnega pomena za trajnostnost in uspešnost podjetja ali izdelka predvsem zaradi celovitega, doslednega in praktičnega načina vrednotenja, saj upošteva vse tri vidike: okoljskega, družbenega in ekonomskega oziroma upravljavskega. Pričakujem, da bo širok nabor deležnikov prepoznal tržni potencial in upravljavske koristi metodologije. Z vidika dela strokovnjakov za metodologijo pa bodo po mojem mnenju v ospredju uporabe LCSA ocenjevalnega okvirja kritična razmišljanja o tehnikah normalizacij, ponderiranja in združevanja rezultatov različnih kazalnikov. Metodologija nam bo ponudila možnosti hkratnega merjenja prednosti in slabosti, ki bodo del strategije ESG.
