Menedžer leta
| Avtor: Jože Volfand |
Med zgledi, ki lahko vlečejo, je v lesnopredelovalni industriji nedvomno podjetje Lumar, ki ga vodi Marko Lukić. Menedžer leta 2024, podjetnikov sin, ki je nadaljeval družinsko tradicijo v poslu in ki mu je kot vrhunskemu plezalcu šport pomagal pri vodenju in usmerjanju firme. Lumar je lani dosegel 82.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je skoraj enkrat več kot v panogi in več, kot je povprečje v gospodarstvu. Takole pravi: »Brez težav trdim, da v Sloveniji gradimo najboljše lesene hiše. To je rezultat dolgoletnega razvoja in vlaganja v inovacije, trajnost ter vrhunsko strokovnost«. In na kaj stavi? Na prepletenost adutov, odgovarja Marko Lukić, poslovni voditelj, direktor družbe Lumar, ki je največji slovenski proizvajalec lesenih montažnih objektov.
V lesnopredelovalni industriji se nadaljuje negativni trend poslovanja iz lanskega leta, in sicer tako pri lesarjih kot pri pohištvenikih. Toda povsem drugače je bilo lani v vašem podjetju, ko ste dosegli zelo dobre rezultate, celo z visoko dodano vrednostjo, s čimer v panogi izrazito odstopate, pa tudi v primeri s povprečjem dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu. Kako boste predvidoma končali to leto, kaj je bilo odločilno za vaše lansko poslovanje in zakaj prodaja v panogi spet pada?
Kljub izzivom, s katerimi se sooča lesnopredelovalna industrija, smo v Lumarju v letu 2023 dosegli odlične rezultate. Prihodki od prodaje so znašali nekaj več kot 29,45 milijona evrov, s čimer smo postali največji slovenski proizvajalec montažnih lesenih objektov. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 82.538 evrov, kar je 35 % več od slovenskega povprečja in 51 % več od povprečja v dejavnosti stavbnega mizarstva in tesarstva. Naš uspeh temelji na več ključnih dejavnikih, ki so plod dolgoročnega strateškega razmišljanja, vztrajanja pri visoki kakovosti izdelkov in posebnega poudarka na trajnostnih rešitvah. Z vlaganjem v inovacije, optimizacijo procesov in vpeljavo novih izdelkov in energetskih rešitev, smo lahko ustvarili višjo dodano vrednost ter se s tem izrazito dvignili nad povprečje v panogi.
In letos?
Kljub pešanju gospodarske rasti naročila rastejo, kar se bo v prihodkih sicer odrazilo prihodnje leto, ko bomo naročene objekte zgradili. Letos bomo ustvarili približno toliko prodajnih prihodkov in dobička kot lani. Kriza je za Lumar vedno pomenila priložnost za rast, saj v težjih časih kupci še bolj gledajo, s kom bodo gradili svoj dom, kako kakovosten in varen je izvajalec ter finančno stabilen.
Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da v nobeni oviri ne vidite problema, pač pa samo izzive. Kateri izziv vam je ob koncu tega leta največji in kako je Lumar postal glavni narekovalec trendov trajnostne lesene montažne gradnje?
Res je, izzive razumem kot priložnosti za rast in izboljšanje. Nepredvidljive razmere nas spodbujajo k nenehnemu izboljševanju in inoviranju. Verjamem, da prav težave vodijo do razvoja rešitev, ki prinašajo dodano vrednost in nas postavljajo pred konkurenco. Z ekipo se zato osredotočamo na to, kako lahko naše inovacije in trajnostni pristop še bolj utrdijo položaj Lumarja kot vodilnega ponudnika trajnostne montažne gradnje iz lesa. Lumar je postal narekovalec trendov zaradi več dejavnikov. Prvi je naša strokovna ekipa. Izjemni kadri, ki prinašajo visoko raven znanja, inovativnosti in izkušenj. Brez njihovega predanega dela in ustvarjalnosti ne bi mogli doseči takšnega preboja. Pomemben mejnik pri naši rasti in preboju je tudi inoviranje in iskanje novih rešitev ter trendov. Bili smo prvi, ki smo naredili pasivno hišo, prvo aktivno hišo za poskusno bivanje, prvo certificirano aktivno hišo ter pri mednarodnih institucijah kot prvi certificirali našo pasivno tehnologijo. To vizionarstvo in več kot 15 let razvoja nas je pozicioniralo kot vodilnega slovenskega proizvajalca, ki v trajnost in s trajnostjo povezane projekte verjame in o njih samo ne govori. Poleg tega vlagamo v najsodobnejše tehnologije in digitalizacijo. To nam omogoča optimizacijo procesov ter natančnost pri izdelavi naših izdelkov. Razumevanje trajnosti pa je vgrajeno tudi v naš poslovni model. Ne gre le za materiale, ampak tudi za trajnostno delovanje podjetja.
Arhitekturne rešitve?
So prav tako pomemben adut. Stavimo na estetsko dovršene, a hkrati funkcionalne rešitve, ki ustrezajo potrebam sodobnega trajnostnega bivanja. Hkrati niso tujki v prostor, kamor jih postavljamo. Bili smo prvi, ki smo v razvoj hiš vključili ob lastnem biroju mlade in že uveljavljene arhitekte ter arhitekturne biroje. Na ta način smo spremenili podobo montažnih hiš. To, kar Lumar loči od drugih, je tudi naš prilagodljiv in celovit k strankam usmerjen poslovni model, ki omogoča celostno podporo strankam. Od zasnove, izvedbe in servisiranja objekta v času njegove uporabe. Kot menedžer stavim na prepletenost adutov. Torej predani in izkušeni kadri, inovacije, tehnološka opremljenost ter celovito razumevanje trajnosti.
Ali mislite na to, kar ste zapisali v vaši trajnostni poslovni in krožni strategiji, da boste do leta 2025 postali ogljično nevtralno podjetje. Kako daleč ste in s katerimi vložki boste to dosegli?
Sprejeli smo Zelene zaveze Lumar. So del naše trajnostne in krožne strategije, da bi v letu 2025 postali ogljično nevtralno podjetje. Leta 2021 smo na strehi naše proizvodne hale in poslovnega objekta v sodelovanju s podjetjema GEN-I d.o.o. in Bisol d.o.o. namestili sončni elektrarni s skupno močjo 136 kW. Zagotavljajo nam več kot 90 % potrebne električne energije za naše delovanje, kar pomeni prihranek približno 80 ton CO₂ letno. Izvedli smo celovito energetsko sanacijo poslovne stavbe, ki je vključevala dodatno toplotno izolacijo in vgradnjo ekstenzivne zelene strehe. Lotili smo se tudi popolne elektrifikacije našega delovnega voznega parka, kar dodatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Pri nabavi materialov in surovin dajemo prednost okoljsko certificiranim materialom ter upoštevamo transportne razdalje, s čimer prav tako zmanjšujemo ogljični odtis. Les, ki je ključni gradbeni element naših hiš, pridobivamo od dobaviteljev v radiju 200 km. V planu imamo še namestitev kotla na lesno biomaso, tako bomo postali ogljično nevtralno podjetje.
Za panogo je zanimiva vaša zgodba od hloda do hiše v Sloveniji. Zakaj? Ali je panoga že tako daleč, da doma predela hlod za proizvodnjo ali ga še vedno najprej izvozi k sosedom in ga potem obdelanega uvaža?
Naš koncept »od hloda do hiše« temelji na prepričanju, da je mogoče celoten proces, od pridobivanja surovine do izdelave končnega produkta, izvesti v Sloveniji. Zato smo v letu 2021 vstopili v podjetje iQwood, ki izdeluje lesene masivne konstrukcije brez lepil in kemikalij. Gre za strateško odločitev, saj verjamemo, da lokalna predelava lesa prispeva k ohranjanju delovnih mest, zmanjšanju emisij zaradi transporta in hkrati krepi dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu. Poleg tega lokalna veriga zmanjšuje našo odvisnost od nihanj na globalnih trgih surovin, kar nam daje večjo stabilnost in prilagodljivost.
Toda hlode še vedno izvažamo.
Na žalost. Še vedno velik del slovenskega lesa izvozimo v surovi obliki, predvsem k sosedom. Tam les obdelajo in ga kot končni produkt po višji dodani vrednosti vrnejo nazaj v Slovenijo. Gre za izziv, ki ga slovenska lesnopredelovalna industrija postopoma premaguje, vendar je še vedno prisotna potreba po investicijah v sodobno tehnologijo in infrastrukturo, ki bi omogočala celovito predelavo doma. V podjetju stremimo k sodelovanju z lokalnimi žagami in dobavitelji, saj si prizadevamo ustvariti čim krajšo in okoljsko odgovorno dobavno verigo. Vendar trenutno še ne moremo dobiti dovolj kakovostnih polproizvodov in količin, da bi jih lahko ustrezno nadomestili konstrukcijski les. Na ta način želimo prispevati k preusmeritvi slovenskega lesnega sektorja iz izvoznika surovine v proizvajalca visokokakovostnih končnih produktov, kar je tudi bistvo naše zavezanosti k trajnosti in krožnemu gospodarstvu.
Letos ste nekajkrat opozarjali, da lahko težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj močno vplivajo na poslovanje panoge. Kako je zdaj in kakšne so napovedi?
Prihodnje leto računamo na deset do petnajstodstotno rast prihodkov. Rasli bi še bolj, če bi se gradbena dovoljenja izdajala hitreje. Ocenjujemo, da nam bo letošnja stavka na upravnih enotah odnesla približno desetino letošnjih prihodkov, ki jih poskušamo nadomestiti z naročili v tujini. Problem niso samo upravne enote, težava je tudi v občinah, kjer jim ne uspe dovolj hitro dajati soglasij. Še zlasti manjše nimajo dovolj kadra in se izdajanje dovoljenj preveč vleče. Poleg tega imamo kompliciran dvostopenjski sistem soglasodajalcev, kar podaljšuje in draži postopke. Občina lahko izda soglasje, upravna enota pa ga upošteva ali ne.
Kritični ste bili do sedanje politike Eko sklada, ki se sedaj bolj usmerja k sofinanciranju sončnih elektrarn, električnih vozil in skirojev, ni pa več pomemben generator trajnostne in energetsko učinkovite gradnje.
Res je, že dolgo opozarjamo na to, da trenutna politika Eko sklada ni v celoti usklajena s širšimi cilji trajnostnega razvoja. Čeprav so investicije v sončne elektrarne in električna vozila pomembne za zmanjšanje emisij CO₂, pa bi morali še več pozornosti nameniti tudi trajnostni gradnji, energetski učinkovitosti objektov in trajnostnim materialom, kar bi imelo dolgoročen pozitiven učinek na celotno gospodarstvo in okolje. Trajnostna gradnja prispeva k dolgoročnemu zmanjšanju porabe energije in emisij v stavbnem sektorju. Zato bi bilo smiselno, da Eko sklad ohrani ali celo poveča podporo za to področje, saj celovite energetske prenove stavb in gradnja skoraj ničenergijskih stavb prinašajo trajne koristi za okolje in družbo.
Tudi v sistemu zelenega javnega naročanja predlagate spremembe.
Priložnosti vidimo za izboljšave. Do posla prevečkrat prihajajo inženiring družbe, ki nimajo izkušenj z gradnjo in ponujajo nepreverjene in necertificirane izdelke. Kar posledično pomeni slabšo kakovost in manjšo funkcionalnost, kot bi jo lahko kakovostna lesena gradnja. Pri Lumarju podpiramo pristop »Design and Build« (načrtuj in zgradi), ki zagotavlja jasne in fiksne stroške že vnaprej. Ta pristop onemogoča ribarjenje v kalnem in omogoča projektiranje ter izvedbo v skladu z gradbenimi standardi. Na primer, projekt Zdravstvenega doma Lucija je dokaz, da se to da. Poostriti bi morali tudi nadzor nad uredbo o zelenem javnem naročanju in preverjati spoštovanje določil uredbe tudi v fazi izvedbe in ne samo projektiranja. Če bi jo, bi bilo več objektov zgrajenih iz lesa, kar bi prineslo boljšo kakovost bivanja in nižje stroške ogrevanja.
Kaj pomeni kratica T.I.S.T.O.?
Kratica T.I.S.T.O. predstavlja pet naših vrednot: Trajnost, Inovativnost, Strast, Timsko delo in Odgovornosti. Vrednote so naš notranji kompas, ki usmerja ravnanja in vedenja celotne organizacije ter vseh nas v podjetju Lumar. So naš DNK ter usmerjajo naše delovanje, od komunikacije do izvajanja dela, reševanja problemov in iskanja rešitev. Izražajo T.I.S.T.O. za kar se zavzemamo in kar nas dela Lumar.
Večkrat ste izrazito poudarili, da v Sloveniji gradimo najboljše lesene hiše. Ali to pomeni, da so vam trgi sosednjih držav odprti in povečujete izvoz?
Glede na naše izkušnje z gradnjo doma in na tujih trgih lahko brez težav trdim, da gradimo najboljše lesene hiše. To je rezultat dolgoletnega razvoja in vlaganja v inovacije, trajnost ter vrhunsko strokovnost. Prav tako slovenske lesene montažne hiše izstopajo tako po estetski dovršenosti in po energetski učinkovitosti in trajnostnih lastnostih. To nas postavlja v sam vrh te panoge na svetovnem trgu. Veseli smo, da smo kot ustvarjalci trendov v Sloveniji s svojim razvojem in inovativnostjo k temu pripomogli v veliki meri prav pri Lumarju.
Ciljate pa k bližnjim trgom.
V skladu z našo trajnostno poslovno strategijo smo se zavestno odločili za »odrast« z novih geografskih trgov. To pomeni, da smo se osredotočili na lokalne trge in se izognili širjenju na oddaljene geografske trge. Ocenjujemo, da takšno delovanje v naši panogi ni ekološko in trajnostno, še posebej, če so gradbišča od naše proizvodnje oddaljena več kot 5 do 6 ur vožnje. Poudarek bo tako še zmeraj na sosednji Avstriji, Hrvaški in določenim delom v Nemčiji, Švici in Italiji. Druge priložnosti in potencial pa vidimo v našem konstrukcijskem sistemu iQwood, ki odpira možnosti in priložnosti tudi na bolj oddaljenih trgih.
Znano je, da ste bili navdušen plezalec. Koliko vam športni duh pomaga pri menedžeriranju? Ali zato pri besedah pritisnete na zavore, pri dejanjih pa radi dodajate plin?
Res je, plezanje je bilo vedno del mojega življenja in vsekakor vpliva na moj pristop k menedžmentu. Plezanje zahteva osredotočenost, perfekcionizem, strateško razmišljanje, vztrajnost in prilagodljivost. Podobno kot v poslu, kjer je ključna sposobnost hitrega prilagajanja, a ob ohranjanju dolgoročnega fokusa. V podjetništvu je pomembno najti pravo ravnotežje med tem, kdaj pri besedah pritiskati na zavore in pri dejanjih na plin. Včasih je treba biti previden in premišljen, kar pomeni, da se osredotočimo na kakovost in stabilnost, a ko pride trenutek za spremembe in inovacije, ne oklevamo in gremo z vso energijo in močjo naprej. To »dodajanje plina« je potrebno, da se premikamo naprej in ohranjamo konkurenčnost v hitro spreminjajočem se svetu.
