Nov tarifni sistem obračunavanja omrežnine
| Avtorica: Nina Kos |
Republika Slovenija je skladno z evropskim pravnim okvirom zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije (OVE). Na ravni EU sta bila sprejeta dva dokumenta, in sicer Fit for 55 in RePower EU, ki od držav članic zahtevata ambicioznejše cilje na vseh segmentih razvoja energetske in podnebne politike. Ti cilji se s prenovljeno direktivo EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in predlogom Novega energetskega zakona še zvišujejo. S sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % obnovljivih virov energije do leta 2030, a EU zdaj sega še višje, tja do 45 %, v Sloveniji med 30 in 35 %. Za dosego zastavljenih energetsko-podnebnih ciljev smo po dvajsetih letih v Sloveniji dobili reformo tarif za uporabo električnih omrežij, ki bodo v veljavi od 1. julija 2024 in vplivajo na vsakega odjemalca.
Glavni razlogi za prvo prenovo obračuna omrežnine so bistveno spremenjene razmere v energetskem sektorju in večja vloga odjemalcev, ki jih v središče postavlja evropska zakonodaja. Slovenija za lažjo integracijo obnovljivih virov energije in dosego zastavljenih energetsko podnebnih ciljev potrebuje okrepitev elektroenergetskega omrežja, čemur naj bi v naslednjih desetih letih namenili blizu 4 milijarde evrov. Poglaviten delež teh sredstev prispeva prav omrežnina.
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine
V mesecu juliju 2024 nas čaka novo obračunavanje omrežnine za električno energijo. Uvaja se obračun z več časovnimi bloki glede na sezonsko in dnevno razlikovanje tarifnih postavk omrežnine. Višina omrežnine bo odvisna predvsem od dogovorjene obračunske moči gospodinjstva in od obremenitve omrežja v obdobju večje zasedenosti omrežja. Novost je tudi ta, da bomo pozornejši na vnaprej dogovorjeno moč priključka z elektro distributerjem. Če bo iz 15-minutnih meritev izhajalo, da je le-ta presežena, bo potrebno doplačilo, ki bo odvisno od tega, v katerem časovnem bloku se je prekoračitev zgodila. Temeljni namen novega načina obračunavanja omrežnine je predvsem pravičnejša porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce, ter spodbujanje uporabnikov omrežja k uporabi omrežja v obdobjih, ko je obremenjenost omrežja na sistemski ravni manjša. Nov način obračunavanja omrežnine zagotavlja tudi pravičen obračun omrežnine članov energetskih skupnosti s spodbudami in podpornimi nacionalnimi strategijami. Spodbuja tudi optimalnejše naložbe v individualne sončne elektrarne v kombinaciji s hranilnikom, kar lahko omogoči možnost priključitve več posameznih sončnih elektrarn oziroma se zmanjša odstotek zavrnjenih vlog za soglasje za priključitev v omrežje. Nov način obračunavanja omrežnine naj bi po navedbah Reneja Bizjaka iz Agencije za energijo pripomogel k smotrni rabi energije in ne zaračunavanju dodatnih obremenitev.
Nova finančna shema zmanjšuje investicije v samooskrbo
Od 1. januarja za samooskrbne sončne elektrarne velja nova shema, ki finančno ni več tako ugodna, kot je net metering. Obračun oddane in prejete električne energije je drugačen, lastnikom novih sončnih elektrarn pa prinaša tudi ugodnosti. Nova shema obračuna prevzete in oddane električne energije ter pripadajočih dajatev velja le za samooskrbne sončne elektrarne, za katere so bile oziroma bodo vloge za soglasja vložene od 1. januarja 2024 naprej. Za vse obstoječe sončne elektrarne in tiste, za katere so investitorji vloge za soglasja vložili lani, naprave pa bodo postavili in v omrežje priključili najkasneje do konca leta 2024, pa še vedno velja shema neto meritev oziroma net metering.
Glavna sprememba v novi shemi je obračun in plačilo vse iz omrežja prejete električne energije iz vseh pripadajočih dajatev, ki se obračuna na mesečni in ne več na letni ravni. Še vedno pa velja, da se omrežnine za v omrežje oddano električno energijo ne plačuje. Uredba, ki ureja novo shemo, med drugim določa, da obračunski okvir za prejeto in oddano električno energijo ni nujno več eno leto, temveč se obračuni lahko naredijo tudi vsak mesec, kar bo v prihodnje predmet dogovora med dobaviteljem in odjemalcem. Ekonomičnost samooskrbne elektrarne se po mnenju mag. Marka Štrigla, namestnika direktorja družbe ECE d. o. o., trgovca z električno energijo, z ukinitvijo net meteringa bistveno znižuje. To pomeni, da bo za vse tiste, ki bodo sončne elektrarne delali po novem ZSROVE (Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije) smiselno, da pred investicijo pretehtajo tudi možnost, da ob sončni elektrarni investirajo tudi v baterijski hranilnik. Le-ta bo namreč pomembno spremenil profil odjema in oddaje električne energije s strani uporabnika, s tem pa tudi povečal cene oddaje električne energije v omrežje in znižal cene odjema električne energije. Ključno je, da zakonodajalec čim prej prične spodbujati prigradnjo hranilnikov električne energije, sicer dvomim, da se bo gradnja samooskrbnih elektrarn nadaljevala v želenem obsegu, kar bo botrovalo zmanjšanju investicij v OVE, še navaja Štrigl.
Omrežninski akt odpravlja negativne posledice net meteringa
Z novo metodologijo obračuna omrežnine Agencija za energijo po navedbah Bizjaka le sanira določene negativne učinke, ki jih je povzročil net metering. Tudi »samooskrbni« odjemalci namreč potrebujejo omrežje oziroma so od njega odvisni še posebej v zimskih mesecih, ko je proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn bistveno manj, saj se ti odjemalci v večini primerov ogrevajo s toplotno črpalko oziroma na elektriko. Odjemalci, ki so v shemo net meteringa vstopili do konca leta 2023, bodo še dalje uživali prednosti tega sistema, saj se jim bo proizvedena in porabljena energija še vedno izravnavala na letnem nivoju, tarifne postavke za prevzeto energijo pa ne bodo plačevali. Zaradi večje obremenitve na tarifni postavki za moč bodo letno plačevali nekoliko višje stroške, saj podatki elektrooperaterja o dejanski rabi omrežja kažejo, da ti odjemalci dosegajo večje moči, kot so jim bile dejansko obračunane po stari metodologiji, meni Bizjak.
Nižji stroški omrežnine za gospodinjske in male poslovne odjemalce
Visok delež nameščenih naprednih merilnih sistemov (92 % v letu 2022) prinaša podrobne podatke o dejanski rabi omrežja tudi za gospodinjske in male poslovne odjemalce, ki se jim sedaj obračuna moč administrativno glede na moč, določeno v soglasju za priključitev oziroma glede na omejitev varovalk. Dogovorjena moč, ki je novost, pa bo odražala njihovo dejansko rabo omrežja in bo nižja od tiste iz soglasja za priključitev. Zaradi navedenega bo večina gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev (obrtniki, kmetje) plačevala na letnem nivoju nekoliko manj omrežnine, zatrjuje Bizjak. Nov obračun omrežnine tako prinaša bolj pravično porazdelitev plačevanja stroškov omrežnine, saj bodo vsi odjemalci plačevali toliko stroškov, kot jih s svojim delovanjem tudi povzročajo. Za skupino t. i. gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev (moč enaka ali manjša od 43 kW) se ne bo spremenilo veliko, saj bo elektrooperater dogovorjeno moč, ki bo podlaga za obračun v posameznem časovnem bloku, določil kot povprečje treh konic odjema električne energije v posameznem časovnem bloku v obdobju zadnje višje sezone. Za to skupino je določeno tudi prehodno obdobje – dve leti po začetku uporabe novega obračunskega akta se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah (nad dogovorjeno močjo) oziroma nastalih stroških, če bi se te določbe uporabljale. Za gospodinjske odjemalce, ki bi v času trajanja prehodnega obdobja spremenili dogovorjeno moč, določeno s strani elektrooperaterja, bi akt pričel veljati v celoti, upoštevajoč določbe o obračunu presežne moči.
Višji stroški omrežnine za velike poslovne odjemalce
Večja podjetja, priključena na srednjo in visoko napetost, bodo plačevala nekoliko več, vendar le toliko, kolikor stroškov bodo s svojim delovanjem povzročala omrežju (stroški upravljanja, vzdrževanja in razvoja omrežij). Glede na to, da so odjemalci na nizki napetosti (gospodinjstva in mali poslovni odjem) zaradi nerazpoložljivosti podatkov do sedaj plačevali več omrežnine, so ostali poslovni odjemalci plačevali manj oziroma premalo. Z novimi podrobnimi merilnimi podatki za skoraj vse odjemalce je prav, da se bremena pravično porazdelijo.
Najbolj se bodo povečali stroški poslovnih odjemalcev, ki porabijo več kot 300 gigavatnih ur. Strošek omrežnine bo zrasel za 117 odstotkov, kar pomeni 2,4 odstotka pri skupnih stroških povprečnega mesečnega zneska. Takšna omrežnina je še vedno nižja od povprečja EU, zato to ne bi smelo vplivati na konkurenčnost industrije, ocenjujejo na Agenciji za energijo. Ob tem izpostavljajo dejstvo, da omrežnina v končnem strošku oskrbe z električno energijo za intenzivno industrijo oziroma poslovnega odjemalca, ki je priključen na visoko napetost, predstavlja zgolj 3 – 4 %. Z uvedbo nove metodologije obračuna bo ta delež znašal med 4 – 6 % končnega stroška. Dvig stroškov ne bo pomembno vplival na poslovanje podjetij še posebej glede na dostopne in verodostojne podatke EUROSTAT, iz katerih izhaja, da je omrežnina za te odjemalce med najnižjimi v EU in daleč pod povprečjem EU. Mag. Marko Štrigl ob tem izpostavlja pomen individualne obravnave poslovnih kupcev. Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine dobaviteljem neposredno ne nalaga obveznosti. Ker pa slovenski odjemalci na nizki napetosti prejemajo enoten račun za omrežnino in dobavljeno energijo, morajo dobavitelji prilagoditi svoje informacijske procese novi metodologiji.
Prihodnost energetske krajine in samozadostnost uporabnikov
Sodobna energetska infrasturktura je bistvena za integriran trg z energijo v EU in za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, saj EU omogoča, da doseže zastavljene podnebne in energetske cilje. Leto 2024 bo še naprej področje delovanja, povezano z izzivi zaradi delne regulacije drobnoprodajnih cen električne energije za gospodinjstva, uvedbe t. i. omrežninskega akta in s tem večtarifnega obračunavanja omrežnine in energije. Aktualna pa bodo tudi področja, povezana z regulativo, kot je prehod t. i. »nemerjenih« odjemalcev med merjene in s tem veliko spremembo t. i. »preostalega diagrama« oziroma obvladovanja področja nakupa električne energije. Sprememba zakonodajnega in strateškega okvira, ki ureja spodbujanje rabe OVE, je ključna za odpravo dolgotrajnih in kompleksnih administrativnih postopkov umeščanja naprav obnovljivih virov energije v prostor za učinkovitejši zeleni prehod.
Subvencije za samooskrbne sončne elektrarne
Borzenov center za podpore je 15. aprila 2024 pričel z izvajanjem podpornega mehanizma subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn za fizične osebe, ki bodo priklopljene na način letnega obračuna netmetering po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19, 197/20 in 121/21 – ZSROVE)). Skladno z javnim pozivom JP SO-01, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 30/2024 dne 5. 4. 2024, bodo nepovratne finančne spodbude namenjene naložbam v nakup in vgradnjo naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije in njenega shranjevanja. Skupna višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 14 milijonov evrov.
Upravljavska razdrobljenost energetike v Sloveniji
Ustanovitev kombiniranega operaterja, ki združuje vlogo sistemskega in distribucijskega operaterja v okviru ELES-a, je pomemben korak k večji učinkovitosti elektroenergetskega sistema. ELES je tako odgovoren za zagotavljanje zanesljive, varne in kakovostne oskrbe z električno energijo tako na prenosnem kot tudi distribucijskem sistemu. Izvajanje nalog distribucijskega operaterja pa na podlagi pogodbe sedaj za ELES izvaja pet elektrodistribucijskih podjetij. Združitev ELES in SODO bo zagotovo pripomogla k učinkovitejšemu izvajanju dejavnosti. Za še bolj učinkovito izvajanje dejavnosti distribucije električne energije pa po mnenju Reneja Bizjaka in Agencije za energijo ni ključno združevanje elektrodistribucijskih podjetij. Veliko pomembnejša je neposredna podelitev koncesij ne glede na to, ali bo distribucijskih podjetij pet, tri ali samo eno. Mag. Marko Štrigl izpostavlja številne izzive pri združevanju elektrodistribucijskih podjetij (EDP-jev). Predhodno je potrebno vzpostaviti stanje, ko bo upravljalec državnega premoženja lahko sploh pristopil k združevanju EDP-jev. Pred združevanjem bo po oceni Štrigla potrebno najti rešitev za odkup delnic manjšinskih delničarjev. Združevanje EDP-jev ima tako pozitivne kot negativne učinke. Z vidika dostopa do ključnih uporabnikov sistema, odpravljanja anomalij in načrtovanja investicij je smiselno, da so EDP-ji čim bližje uporabnikom sistema in čim bolj odzivni, kar bi bilo pri združenem podjetju izjemno težko. Hkrati Štrigl izpostavlja pomen enotnosti strateškega razvojnega načrta elektrodistribucijskih podjetij, skupne nabave in medsebojnega usklajevanja investicij.
Zeleni prehod v Sloveniji možen, a ne zgolj z razpoložljivimi tehnologijami
Pot za dosego podnebno nevtralne družbe bo dolga in zahteva širok družbeni konsenz. Mag. Marko Štrigl meni, da je zeleni prehod možen, vendar z obstoječimi komercialno uporabnimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije ni v celoti izvedljiv. Ključni izziv je predvsem najti rešitev za zadovoljitev vseh potreb po električni energiji v času, ko jo odjemalci potrebujejo, kar je izziv pri razpršenih in nestanovitnih virih, kot sta recimo sonce in veter. Pomemben energent prihodnosti bo nedvomno vodik, vendar ob tem Štrigl izpostavlja nujnost ekonomične rešitve za proizvodnjo in uporabo vodika pri proizvodnji električne energije. Črpalne hidroelektrarne in baterijski hranilniki bi lahko pomembno prispevali k zelenemu prehodu, vendar Štrigl izpostavlja dejstvo, da največja planirana črpalna hidroelektrarna v Sloveniji – ČHE Kozjak, moči 400 MW, lahko le v manjši meri omogoči hranjenje in porabo presežne električne energije iz sončnih elektrarn. Za lažjo integracijo OVE bo potrebna izgradnja čim večjega števila novih transformatorskih postaj. Na tej osnovi bo potrebno narediti novo konfiguracijo srednje napetostnega omrežja, s čemer se bo distribucijsko omrežje lažje upravljalo, s tem pa bo omogočeno tudi večje število investicij v OVE in njihovo lažje upravljanje, meni mag. Marko Štrigl.
Energija iz obnovljivih virov je odvisna od vremenskih razmer. Zaradi volatilnosti OVE bodo nujne investicije na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo tudi v obdobju, ko le-te ne bo dovolj. Zeleni prehod bo lahko uspešen le, če bomo dosledno zasledovali zastavljene cilje in izvajali ukrepe za dosego teh ciljev, pri čemer mora biti v ospredju doseganje javnega interesa in ne zgolj interesa kapitala oziroma določenih interesnih skupin. Zeleni prehod mora biti stroškovno učinkovit in pravičen, njegovih koristi pa moramo biti deležni vsi. Ključni izziv zelenega prehoda ni količina proizvedene električne energije, ampak kako najti rešitev, da se poraba in proizvodnja električne energije čim bolj dopolnjujeta.
