Gradbena panoga in trg
Celotna gradbena branža je na dobri poti, meni dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja v podjetju GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Na trgu je sicer živahno, od pomanjkanja določenih materialov do višjih cen, a povpraševanje raste. Inovativna gradbena podjetja postajajo vse bolj prepoznavna. Po sogovornikovem mnenju je njihova konkurenčna prednost prav celovita ponudba gradbenih storitev, ki jim omogoča izvedbo najbolj kompleksnih del, na primer gradnja novega terminala na brniškem letališču je zagotovo med njimi. V podjetju so razvili nekaj temeljev za lastno oskrbovanje z materiali, zlasti pa so usmerjeni v razvoj in uporabo naprednih tehnologij. Tudi ko gre za ravnanje z gradbenimi odpadki, saj, pravi dr. Cajzek, stremijo predvsem k ponovni uporabi.
Na eni strani analitiki trga ocenjujejo, da gradbeni sektor cveti, na drugi strani pa podjetja opozarjajo na pomanjkanje surovin, materialov in izdelkov, cene gradbenih materialov se dražijo, tudi delo gradbincev je dražje. Kako razmere na trgu vplivajo na vaše poslovanje in ali tudi vi napovedujete, da se gradbeništvo lahko v jeseni spet znajde v krizi? Kje so največje težave? Povpraševanje še zmeraj raste?
Tržne razmere zagotovo vplivajo na poslovanje vseh deležnikov v branži. Tako smo bili namreč v sorazmerno kratkem obdobju soočeni s številnimi dejavniki, ki so spremenili tržna razmerja ter vplivali na uravnoteženost ponudbe in povpraševanja. Na eni strani smo se soočali s korono in z njo povezanimi pomanjkanji določenih materialov, a tudi z dvigom cen. Dodaten zalogaj pa je predstavljalo še povečano povpraševanje po gradbenih storitvah, kar je posledično povzročilo določen vpliv na cene vsaj pri nekaterih segmentih. Sicer pa sem prepričan, da je celotna gradbena branža na dobri poti. Po dolgih nestanovitnih letih se stabilizira ter tako postaja pomemben steber gospodarskega razvoja v Sloveniji. Stoji na trdnih temeljih vse bolj prepoznavnih in inovativnih gradbenih podjetjih z ustrezno dodano vrednostjo.
Med te sodi tudi vaše podjetje. Čeprav se po številu zaposlenih ne uvrščate med večja gradbena podjetja, pa ste že zgradili nekaj pomembnih referenčnih objektov v Sloveniji. Kaj vam daje konkurenčno prednost? Znanje, izkušnje, laboratorij, betonarna, digitalne tehnologije … Gradite z modelom BIM?
Bistvena konkurenčna prednost družbe GIC GRADNJE je v celoviti ponudbi gradbenih storitev na najvišjem nivoju. Skrbimo, da so projekti izvedeni kakovostno, v dogovorjenem časovnem okviru in znotraj dogovorjenega proračuna. Lahko bi rekli, da ustvarjamo novo gradbeno kulturo poslovanja in to je eno izmed naših osnovnih vodil, kar prepoznavajo naši številni naročniki v Sloveniji in na Hrvaškem. Zagotovo k temu pripomore še bogata referenčna lista dokončanih projektov, ki šteje več tisoč uspešnih projektov v več kot treh desetletjih delovanja družbe.
Je inovativnost na prvem mestu?
Ja, res je poslovanje družbe venomer usmerjeno v izboljšave in v zagotavljanje lastnih oskrbovalnih verig za večjo neodvisnost poslovanja na trgu. S tem mislim na lastne betonarne, kamnolome, na tovarno prefabriciranih izdelkov, laboratorij in železokrivnico in na trgovino. Izpostavimo naj močan oddelek za raziskave in razvoj. Prav ta se med drugim ukvarja z razvojem in uporabo naprednih tehnologij v gradbeništvu. Tudi področje BIM tehnologije uvrščamo med naše prednostne segmente.
Ali se investitorji odločajo za pametne stavbe?
Posamezni naročniki in investitorji se zavedajo prednosti uporabe pametnih zgradb, vendar je njihova številčnost še precej omejena. Pri kompleksnejših gradbenih projektih je njihova uporaba smotrnejša in rentabilnejša, zato opažamo trend uporabe predvsem pri takšnih gradnjah. S cenovno dostopnostjo novih tehnologij pa smo prepričani, da bo tovrstnih primerov še precej več kot doslej.
Zelena prenova gradbenega sektorja in prehod v trajnostno gradnjo se začneta z integralnim projektiranjem. Ali ta koncept bolj kot doslej povezuje sicer preveč segmentirane stroke?
Koncept, ki ga omenjate, je v gradbeništvu že dolgo poznan in zagotovo prinaša določene prednosti. Menim pa, da je ključen dejavnik pri prehodu v trajnostno gradnjo naročnik sam in seveda zakonodajalec, deloma pa k ozaveščenosti lahko pripomore še gradbeni izvajalec, v kolikor gre za projekte tipa »design and build«. V podjetju se vsekakor zavzemamo za trajnostno gradnjo, kar dokazujemo s številnimi uspešno izvedenimi projekti v preteklosti.
Količine gradbenih odpadkov v Sloveniji naraščajo. Kakšna je vaša praksa, kako bi odpadke lahko ponovno uporabili, kje so največje možnosti in kako bi lahko povečali uporabo reciklatov v gradnji? Sodelovanje s strokovnimi in raziskovalnimi inštitucijami?
V družbi smo zavezani k zmanjševanju količine gradbenih odpadkov, predvsem pa stremimo k njihovi ponovni uporabi. V ta namen imamo vzpostavljen center in pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov, v katerem gradbene odpadke predelamo za ponovno vgradnjo in jih tudi uporabimo. Prav tako imamo vzpostavljene reciklirne naprave na naših obratih proizvodnje betonskih mešanic, kjer skrbimo za zmanjšanje okoljskega odtisa. Med drugim sodelujemo z raziskovalnimi inštituti in strokovnimi partnerji pri več mednarodnih projektih. Ukvarjamo se z raziskovanjem recikliranja in ponovne uporabe gradbenih materialov, kakor tudi z recikliranjem voziščnih konstrukcij iz bitumenskih zmesi.
Kako rešujete težave s pomanjkanjem kadrov v gradbeništvu?
Vzpostavljen imamo strateški plan kadrovanja. Tako dosegamo dobre rezultate pri iskanju in usposabljanju novih sodelavcev. Posebej ponosni smo, da smo sami razvili mentorski program, ki nam omogoča hitrejšo vpeljavo novih kadrov, predvsem pa odraža visoko kakovost usposabljanja. Za ključna delovna mesta uporabljamo t.i. sisteme senčenja, ki so se izkazali za izredno učinkovite. Med drugim se povezujemo tudi s fakultetami, tako da smo vseskozi na preži za novimi sodelavci.
