Količina odpadnih fotovoltaičnih panelov bo naraščala
| Avtor: Jošt Žagar |
V želji po nižjih stroških in nizkoogljičnem pridobivanju električne energije se vse več gospodinjstev, podjetij in drugih organizacij odloča za sončne elektrarne, k čemur bistveno pripomorejo tudi državne spodbude. Ocenjena življenjska doba sončnih elektrarn, ki med drugim vsebujejo kadmij in svinec, znaša 30 let. To pomeni, da bo v prihodnosti naraščala tudi količina odsluženih produktov. Priča pa smo že tudi poškodbam sončnih elektrarn, kot so se v večjem obsegu zgodile sredi lanskega leta ob toči v Slovenski Bistrici. Z vprašanji o odpadnih sončnih elektrarnah smo se obrnili na ZEOS in na komunalna podjetja, ki za zdaj še ne beležijo povečanja takšnih odpadkov, pričakujejo pa sistemske rešitve in rešitve s strani proizvajalcev.
Vprašanja:
Se na vas že obračajo stranke z odsluženimi ali poškodovanimi fotovoltaičnimi moduli oz. sončnimi elektrarnami?
Ali sprejemate tovrstne odpadke, koliko jih trenutno sprejemate in kolikšno naraščanje pričakujete v prihodnosti?
Kako ravnate s tovrstnimi odpadki?
Se s tovrstnimi odpadki na vas pogosteje obračajo gospodinjstva ali podjetja?
Lani prevzeli za 260 ton odpadkov, obdelava se vrši v tujini
»Da. Ker imamo ustrezna dovoljenja, odpadke prevzemamo, ta storitev pa je za naše stranke brezplačna. V letu 2024 smo jih prevzeli približno 260 ton. Večinoma so bili to poškodovani FV paneli, ki so bili posledica vremenskih razmer (neurja, toča). V prihodnosti pričakujemo naraščanje tovrstnega odpadka – nekaj iz naslova poškodovanih panelov, česar ne moremo točno predvideti, medtem ko bo vedno več tudi odsluženih panelov po koncu njihove življenjske dobe. Tu pričakujemo rast po letu 2030.
Ker v Sloveniji ni obdelovalcev tovrstnega odpadka, se obdelava vrši v tujini. Po prevzemu FV panelov odpadke torej peljemo v tujino k pogodbenemu obdelovalcu, kjer se FV paneli ustrezno obdelajo – po odstranitvi aluminijastega okvirja se FV paneli po mletju ločijo na različne reciklate – steklo, plastika in celice. Del reciklatov se v nadaljevanju ponovno uporabi.
Direktno na nas se pogosteje obračajo podjetja oz. naše stranke. Gospodinjstva oz. fizične osebe sicer lahko odpadne FV panele oddajo izvajalcu javne službe, le-te pa v nadaljevanju prevzamemo mi. Gospodinjstva se lahko vedno obrnejo tudi na dobavitelja njihovih FV panelov, ki je odgovoren za prevzem le-teh. Če je dobavitelj vpisan v naš skupni načrt, te odpadke brezplačno prevzamemo mi.«
Pričakujejo rešitve s strani proizvajalcev
Dušan Marc, vodja projektov prodaje, Sektor za obdelavo odpadkov JP VOKA SNAGA
»Fotovoltaični paneli so v Sloveniji že od leta 2019 opredeljeni kot električna in elektronska oprema. Zaradi prekratkega časa se zaenkrat še niso začeli pojavljati kot odpadek. Zato se na nas stranke, bodisi gospodinjstva bodisi podjetja, z odsluženimi ali poškodovanimi fotovoltaičnimi moduli še ne obračajo. V prihodnosti je vsekakor treba biti pripravljen na porast količin teh odpadkov in želimo si, da bodo proizvajalci in uvozniki teh panelov v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti pravočasno vzpostavili ustrezno delujoče sisteme, ki na področje delovanja komunalnih podjetij ne bi posegali.«
Tovrstnih odpadkov še ne prejemajo
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
»Odgovor na vsa vprašanja je negativen, teh aktivnosti v Komunalnem podjetju Velenje ne vodimo, na podjetje se uporabniki v zvezi s to problematiko ne obračajo.«
Gospodinjstva bodo lahko oddala do 30 panelov
»S strani gospodinjstev in/ali podjetij fotovoltaični paneli v naših zbirnih centrih še niso bili odloženi. Ker je njihova življenjska doba precej dolga, predvidevamo, da bodo prva povpraševanja in večje količine odsluženih fotovoltaičnih panelov nastale šele čez nekaj let.
Uporabniki bodo tovrstne odpadke lahko odložili v zbirnih centrih, če bodo nastali zaradi uporabe v gospodinjstvih. V skladu s smernicami pooblaščenega prevzemnika tovrstnih odpadkov (ZEOS d.o.o.) bodo morali biti fotovoltaični paneli pred oddajo ustrezno pripravljeni. Smernice določajo, da je potrebno fotovoltaične panele pred oddajo pripraviti na lesene palete in oviti-pritrditi s skrčljivo folijo, jih zložiti na paleto do okvirne višine od 1,5 m do 2,00 m oz. do višine, ki bo omogočalo varno nalaganje z viličarjem. V procesu je zapisano tudi, da morajo biti pri oddaji fotovoltaični paneli nepoškodovani. V primeru, ko bodo uporabniki želel odložiti poškodovani panel, bo moral izvajalec gospodarske javne službe zbiranja odpadkov o tem obvestiti prevzemnika, ki bo prevzem poškodovanega panela predhodno odobril. Vsako gospodinjstvo bo sicer lahko oddalo do največ 30 kosov panelov. V primeru večjega števila se bo moralo podjetje, ki izvaja GJS zbiranja odpadkov za prevzem predhodno dogovoriti s prevzemnikom. Podjetja se morajo za oddajo tovrstnih odpadkov obrniti na skupno shemo ravnanja z e-odpadki, proizvajalca ali podjetje, ki ima ustrezna dovoljenja za zbiranje tovrstnih odpadkov.«
Odpadne sončne panele bi v tem trenutku zavrnili
Simon Štukelj, Sektor splošna komunala, Komunala Novo mesto d.o.o.
»Kot izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v okviru katere upravljamo s štirimi zbirnimi centri, lahko povemo, da se s tovrstnimi odpadki še ne srečujemo. Informacijo smo preverili tudi pri naših delavcih, ki so neposredno vključeni v sam proces upravljana zbirnih centrov. Zatrjujejo, da se pri vsakodnevni komunikaciji z obiskovalci sploh ne srečujejo s temi vprašanji.
Kljub vsemu pa lahko z gotovostjo potrdimo, da bi celo kljub morebitni potrebi po prevzemu tovrstnih odpadkov to prošnjo ta trenutek zavrnili. Dokler na tem področju ni sprejete sistemske rešitve za predajo teh modulov v nadaljnje ravnanje (razgradnjo), si pod nobenim pogojem ne moremo dovoliti prevzemanja in skladiščenja tovrstnih odpadkov.«
Porast količin sončnih elektrarn pričakujejo v prihodnjih letih
Simbio, d.o.o.
»Da, sprejemamo jih tako kot ostalo odpadno električno in elektronsko opremo. V okviru sheme OEEO v Simbiu sicer zberemo okoli 600 ton teh odpadkov letno. Trenutno pa količine fotovoltaičnih panelov predstavljajo komaj zaznaven delež odpadne in elektronske opreme.
Zaradi začetka nameščanja večjih količin sončnih elektrarn po letu 2010 lahko z upoštevanjem življenjske dobe v naslednjih letih pričakujemo porast le-teh.
Predamo jih v sklopu shem prevzemnikom (Zeos, Slopak, Interseroh, Recikel), ki poskrbijo za njihovo reciklažo.
RCERO Celje je namenjen komunalnim odpadkom, tako da sprejemamo panele oz. fotovoltaične module samo od fizičnih oseb.«
Realizirali le dva primera oddaje sončnih elektrarn
»Javno podjetje Snaga zagotavlja zbiranje odsluženih ali poškodovanih fotovoltaičnih panelov sončnih elektrarn s strani fizičnih oseb oz. gospodinjstev na vseh zbirnih centrih, s katerimi upravlja. Doslej smo sprejeli tovrstne odpadke dvakrat, v zbirnem centru Ruše in zbirnem centru Selnica ob Dravi, v količini dveh palet.
Zbrane odpadne fotovoltaične panele Snaga predaja njihovemu prevzemniku, podjetju Zeos.
S strani podjetij se na Snago za prevzem odpadnih panelov niso obračali, saj jih podjetja predajajo neposredno Zeosu, v shemo ravnanja z e-odpadki oz. ostalim nosilcem skupne sheme, ki so vpisani v evidenco pri Agenciji RS za okolje.
Ker se v večini primerov paneli zamenjujejo in ne končno odstranjujejo, bi bilo prav, da bi za prevzem odsluženih panelov neposredno poskrbel izvajalec oz. dobavitelj novih panelov in jih predajal pooblaščenemu prevzemniku.
Glede na ocenjeno življenjsko dobo panelov, ki znaša okrog 40 let, večjih količin odpadnih panelov ni pričakovati še tako kmalu.«
