Urška Košenina
Priročnik o trajnostni gradnji
Kako daleč je Slovenija pri trajnostni gradnji in kako je povezana vrednostna veriga v gradbeništvu? Del odgovora je dal lanski Svetovni gradbeni forum 2019 v Ljubljani. Inženirska stroka je kritično razpravljala o trajnostnih virih energije in učinkoviti rabi virov v grajenem okolju, o naprednem konstrukcijskem gradbeništvu in drugem, v dokumentu Ljubljanska izjava pa so prevzeli odgovornost pri izvedbi agende za cilje trajnostnega razvoja do leta 2030. Praksa v Sloveniji je izziv za vrednostno verigo, ki sodeluje v gradnji – od investitorjev in projektantov do posega v prostor in razgradnjo stavbe. Zato bo priročnik Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe zajel vsebino, ki upošteva podnebne spremembe, krožno gospodarstvo, kakovost bivanja in pametni model stavb. Pogovori s številnimi predstavniki vrednostne verige in razprave na seji uredniškega odbora so pokazali pripravljenost na spremembe. V Sloveniji je bila petina vseh stavb od skupaj 852.000 zgrajena v letih 1971-1990. Stanje stavbnega fonda zahteva sanacijo.
Slovenija je sprejela več dokumentov, ki se nanašajo na trajnostni razvoj v zvezi s podnebno problematiko, tudi za gradbeništvo, med drugim za stavbe, za katere je opredelila nekatere konkretne cilje. V Evropi se gradnji in uporabi zgradb pripisuje kar 40 % porabe vse razpoložljive energije ter približno 36 % izpustov CO₂, kar predstavlja veliko okoljsko obremenitev. Za doseganje ciljev strateške agende Evropskega sveta 2019-2024 bo najbrž potrebno sprejeti tudi novo gradbeno direktivo za podporo trajnostni gradnji, ki bi v naslednjih letih igrala ključno vlogo pri zmanjšanju okoljskih vplivov stavb. Gradbeništvo ustvari v Sloveniji 6 % dodane vrednosti (BDP). V Sloveniji trenutno ni enotnih navodil za trajnostno gradnjo, ni zakonodaje in premalo je znanega o trajnostni gradnji na trgu. Potreben je celoten pregled smernic za trg trajnostne gradnje. Priročnik za trajnostno gradnjo je nujen za celotno trajnostno verigo gradbeništva, ker je znanja premalo, je pomanjkljivo v vseh delih vrednostne verige.
Priročnik bo zajel vrednostno verigo od gradnje do razgradnje, vključujoč krožno gospodarstvo in življenjski cikel stavbe, pri čemer je v ospredju kvaliteta bivanja. Pri vsebini in izdaji priročnika so se povezala vsa tri ključna ministrstva, MZI, MOP in MGRT, prav tako pa tudi SRIPa Krožno gospodarstvo in SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Poleg uvodnih tekstov bo priročnik vseboval tematska poglavja, ki bodo strukturirana, sledili bodo dobri primeri praks doma in v tujini, na koncu še PR teksti. Prva faza je priprava in izid priročnika, druga faza, ki je nujna, pa je ciljna distribucija (3.500 izvodov) in izvedba regijskih delavnic z akterji vrednostne verige. Priročnik želi na ta način pospešiti razvoj trajnostne gradnje. Ena ključnih ugotovitev s trga je, da je pripravljenost za spremembe, vendar ni pobud. Celotna panoga je premalo povezana. Nujna je razprava o nacionalnem sistemu kazalnikov trajnostne gradnje. Nekateri menijo, da ni dovolj znanja in stroke za trajnostno gradnjo in da so potrebni premiki po fazah. Aktualni slovenski dokumenti so v razpravi, od NEPNja do Podnebnega zakona, do Strategije prostorskega razvoja Slovenije in drugih. Dobro izhodišče za pripravo osnov trajnostne gradnje je pregled sistemov trajnostnih kriterijev s predlogom prenosa, to je gradiva, ki sta ga za MOP pripravila Zavod za gradbeništvo Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK.
Slovenija mora izdelati lasten sistem nacionalnih kazalnikov za trajnostno gradnjo, pri čemer upošteva LEVEL(s), a hkrati upošteva tudi lastne pogoje. Priročnik mora strukturirati posamezna tematska poglavja in nujno vključiti sistem zelenega javnega naročanja, ker je javni sektor bolj izpostavljen kot zasebni. Priročnik mora povedati, kje je Slovenija in kje so realne možnosti pospeška trajnostne gradnje.
Publikacija je namenjena celotni vrednostni verigi (tako je tudi sestavljen UO), po izidu pa bo Zelena Slovenija izvedla strokovne delavnice po regijah za vrednostno verigo (po ciljni adremi v dogovoru s ključnimi akterji in v sodelovanju z vsemi partnerji pri projektu).
Ugotovljeno je bilo, da se v Sloveniji noben del vrednostne verige trajnostnega razvoja še ni lotil tako, kot bi se moral. Vse ključne elemente, ki sestavljajo trajnostno gradnjo, bo priročnik predstavil s strokovnjaki in dobrimi primeri prakse.
Nekaj poudarkov iz razprave
Dr. Sabina Jordan: Vprašati se moramo, komu je priročnik namenjen? Ali je struktura Level(s) smiselna za Slovenijo, ker ima Level(s) za cilj certificiranje stavb? Naš namen je drugačen. Kakšen je naš namen? Kakšna naj bo zahtevnost tekstov? Kako globoko bomo šli? Ne smemo zgrešiti ciljne javnosti, da priročnik ne bo sam sebi namen.
Prof. dr. Alojz Poredoš: Lotevamo se izredno kompleksne tematike. V stavbi, ki je namenjena človeku, je preplet vseh strok. Stavbo mora postaviti v prostor arhitekt, gradbenik jo bo materializiral, poleg tega pa ne smemo pozabiti na stroko, ki bo zagotavljala pogoje za življenje, za delo v tej stavbi. To so tako imenovane strojne inštalacije, ogrevanje, hlajenje, kakovost zraka itd. Če bi želeli v priročniku v detajle, v neke ekspertize itd., bi bilo to preobširno. Potrebujemo prispevke, ki bodo dali identifikacijo problemov ter predvsem navodila, ki bi nas vodila v trajnostno gradnjo. Trajnost z vseh vidikov, prostorske umestitve, gradbenih materialov, same gradnje in tudi rabe energije v takih stavbah. V življenju stavbe ima največji vpliv na trajnostnost ravno raba energije. V času uporabe stavbe porabimo okrog 45 % vse energije. Predlagam, da so prispevki dovolj splošni, oz. razumljivi za splošno strokovno javnost, tudi delno za laično javnost, poleg tega pa bi močno priporočal, da se navajajo viri. Da bo tisti, ki bo želel iti v globino, v priročniku našel vir, kam naj se usmeri, kje najde še več informacij in znanja.
Dr. Bruno Dujič: V Sloveniji imamo pri razpravah o trajnostnem razvoju gradbeništva problem, ker nimamo razvite lesno-predelovalne panoge. Takoj ko izpostavimo les kot trajnosten material, smo v slovenskem prostoru naleteli na problem. V desetih letih se tudi v izobraževalnih ustanovah ni veliko premaknilo, gradbinci, pa tudi obča javnost, ne razumejo, kaj je trajno in kaj trajnostno. Zakaj je les najboljši material na svetu? Zato, ker propade, ker ne obremenjuje okolja. Ker če bi propadla plastika, ne bi imeli teh težav. Za osnovno izobrazbo, zakaj uporabljati naravne materiale, si je potrebno prizadevati. Naša gradbena panoga tega ne želi osvojiti. Dokler ne bo nuja, bodo prevladovali drugi koncepti gradbeništva, ki izvirajo izpred mnogo let nazaj in so še vedno v ospredju. Potrebno je pokriti stroške materialov na podlagi LCA stavbe, potrebujemo neke takse.
Igor Milavec: Kakorkoli, potrebno je vedeti, da panoga v zadnjih petih letih raste. Po statistiki se je lesena gradnja 2010 do 2018 praktično podvojila. Tudi naše mednarodne asociacije predvidevajo do leta 2050 vsaj še trikratno povečanje lesne gradnje. Verjamem, da se pritiski že poznajo, bodo pa še večji, ko se bodo uvedle takse. Naj gre za letalski prevoz ali za gradbeništvo.
Friderik Knez: Zelo malo je uporabnikov, ki jih s srcem zanima to, da je stavba trajnostna. Koliko bo tistih, ki bodo to pripravljeni kupiti? Vsakega pa zelo zanima, da je stavba prijetna. Nujno potrebujemo metriko, da bo stvar merljiva. Ker če ne bo merljiva, potem bo tako ohlapno, da bo hkrati vse in nič.
Neža Močnik: Enako je pri osvetlitvi prostorov. Če govoriš o kakovostnih osvetlitvah, je potrebno to definirati. K sreči je zadaj standard, da lahko približno rečemo, kaj je srednja, kaj je visoka itd. Verjamem, da bo v tem priročniku prišlo do konkretnih priporočil. Tam, kjer se to seveda da.
Dr. Ana Mladenovič: Naj bo ta priročnik primer, kaj pravzaprav trajnostno gradbeništvo je, potem pa gremo z delavnicami v globino. Nujno je tudi vključiti temo potresa, azbesta in drugih nevernih snovi v starih stavbah.
Mag. Igor Kulašić: 80 % stroška stavbe je uporaba, le 20 % je gradnja. S priročnikom moramo ozavestiti investitorja, da je poraba energije največja pri rabi stavbe. Aspekt digitalizacije(BIM) je potrebno vključiti v priročnik.
Dr. Miran Pirnat: Trajnostni razvoj je zelo pomemben v povezavi s podnebnimi spremembami. Faktorji, kot so emisije, so točka številka ena. Izogibamo se CO₂ izpustom. V tem primeru je les zelo primeren, ker ima izjemne lastnosti hrambe CO₂ za določen čas. Kazalniki pa nam bodo dali tisto tržno prednost, ki bo vplivala na investitorje, na celotno verigo. Potrebujemo usmeritev, kaj je sedaj pomembno, kaj bo pomembno, da bodo investitorji dobili podlago za odločitev.
Slavko Gabrovšek: V GZju piše, da moramo upoštevati bistveno zahtevo – trajnostna raba naravnih virov. Nekdo pa mora povedati, do katere meje jo nekdo upošteva ali je ne. Mejo je potrebno postaviti že sedaj. Potrebujemo robusten kriterij. V priročniku so smernice nujne.
Priročnik mora torej identificirati stanje v EU in v Sloveniji, ko gre za trajnostno gradnjo (opredeliti tudi ključne pojme, od trajnostnega, zelenega graditeljstva do krožnega gospodarjenja v gradbeništvu – življenjski cikel stavbe itd., pri čemer posebej upošteva podnebne spremembe). Uvodni prispevki izhajajo iz ključnih nacionalnih dokumentov s cilji in usmeritvami. Pri predstavitvi evropskega okvira Level(s), ki je podlaga za strukturo koncepta priročnika, uredniški odbor meni, da mora trajnostna gradnja sloneti na naših razmerah in temeljih.
V uredniškem odboru sodelujejo: CBD, dr. Bruno Dujič; CER-Center energetsko učinkovitih rešitev, Ana Struna Bregar; Eko Sklad, j.s., mag. Silvija Kovič; Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, dr. Andrej Tibaut; Fakulteta za arhitekturo UL, dr. Martina Zbašnik Senegačnik; Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, prof. dr. Matjaž Mikoš; Fit media d.o.o., Urška Košenina; Fit media d.o.o., Jože Volfand; Gartner arhitekti d.o.o., Jernej Gartner; GEN-I, Tomaž Oštir; Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., dr. Miha Praznik; Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., mag. Miha Tomšič; Institut Jožef Stefan, Gašper Stegnar; JUB Akademija in Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, dr. Iztok Kamenski; Lumar d.o.o., Boštjan Kralj; MGRT, Damjan Hočevar; Ministrstvo za infrastrukturo, Tina Žumer; Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Miran Pirnat; Ministrstvo za okolje in prostor, Leni Pernar; Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Simona Perčič; Siemens d.o.o., mag. Igor Kulašić; Slovenski gradbeni grozd-GIZ, mag. Vladimir Gumilar; Slovensko združenje za energetiko, prof. dr. Alojz Poredoš; SRIP Krožno gospodarstvo, dr. Dragica Marinič; SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, mag. Matej Gajzer; Stanovanjski sklad RS, Sanja Burnazović; Urbanistični inštitut RS, Luka Mladenovič; VELUX Slovenija d.o.o., Neža Močnik; Zavod za gradbeništvo, dr. Ana Mladenovič; Zavod za gradbeništvo, Friderik Knez; Zavod za gradbeništvo, dr. Sabina Jordan; Zbornica za arhitekturo in prostor, Slavko Gabrovšek; Združenje lesne in pohištvene industrije, Igor Milavec.
