Kompetenčni center za trajnostni turizem usposablja vse, od menedžerja do sobarice – EOL 124/125

Katera okoljska naloga vam je največji izziv v podjetju in doma?

Ravnanje z odpadki zaradi dveh razlogov. Prvi je varovanje okolja. Vsak zaposleni in vsak član gospodinjstva mora skrbeti za to, da čim manj odpadkov konča na deponiji oziroma v okolju. Obremenitve zaradi odpadkov so neslutene, saj si danes zelo težko predstavljamo, kaj se bo zgodilo čez 10, 20 ali 100 let. Že danes so na primer vidne posledice rabe PVC vrečk, ki uničujejo rastlinstvo in živalstvo. Drugi razlog je finančni. Stroški ravnanja z odpadki se nenehno povečujejo tudi, če nastajajo manjše količine odpadkov. Potrebna je uporaba vračljive in reciklabilne embalaže.

Kako v hotelskih objektih turiste usmerjate k večji okoljski odgovornosti, saj je Slovenija visoko med državami kot zelena destinacija?

Goste nenehno obveščamo po najrazličnejših kanalih – zloženke, kartice, LCD ekrani ipd. Usmerjati jih je potrebno k ločevanju odpadkov v skupnih prostorih, za kar je potrebno postaviti koše za ločevanje odpadkov. Dobro jim je ponuditi manj pogosto menjavo brisač v kopalnicah ali posteljnine v sobah in podobno. Iz izkušenj na naših destinacijah lahko povem, da se gostje zelo hitro prilagodijo režimu, ki ga želimo izvajati.

S Turistično organizacijo Bled in Turističnim društvom Bled ste skrbniki blejskih labodov. Kako skrbite za biodiverziteto blejskega območja?

Pri skrbi za labode na Bledu smo združili moči z Društvom za varstvo okolja Bled, kjer imajo ustrezno znanje za ravnanje s temi čudovitimi pticami. Vzpostavili smo stik s t. i. čuvajsko službo za zaščito blejskih labodov. Naša naloga kot partnerja je zagotoviti društvu vse potrebno pri zaščiti in varovanju labodov na Bledu. Člani društva dnevno obiskujejo vse lokacije, kjer se zadržujejo labodi in preverjajo njihovo stanje. Konec tedna in ob dnevih, ko je ob jezeru največ obiskovalcev, na točkah, kjer se zadržujejo labodi, opozarjajo obiskovalce na pravilen pristop k živalim (hranjenje, nepotrebno vznemirjanje). Če pozimi ni dovolj hrane, labode tudi hranijo. Prav tako vseskozi spremljajo njihovo zdravstveno stanje in ob morebitnih boleznih poskrbijo za prevoz do veterinarja, pregled in zdravljenje.

Kot del projektne pisarne in partner sodeluje Sava Turizem d.d. pri projektu Kompetenčni center za trajnostni turizem, ki poteka v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Kakšen je namen tega projekta in kako boste z njim vplivali na razvoj trajnostnega turizma in Slovenije kot zelene destinacije?

V družbi Sava Turizem si že od nekdaj prizadevamo za varovanje in izboljševanje okolja. Temu so prilagojene tudi aktivnosti, ki jih izvajamo. Tako smo denimo v Hotelu Savica na Bledu pridobili znak eko marjetica, ki potrjuje, da imajo storitve in izdelki v hotelu manjše negativne vplive na okolje. Zelo možno je, da bomo ta znak pridobili še za katerega izmed naših hotelov. Na področju odpadkov intenzivno delamo že skoraj celo desetletje. Pri zmanjšanju nastajanja odpadkov smo namreč v celoti prešli na celovit sistem ravnanja in ločevanja odpadkov pri izvoru. To pomeni striktno ločevanje na izvoru. Mislim na kuhinjo, gostinstvo, vzdrževanje, sobarice, čistilke … Pomembna je tudi uporaba vračljive embalaže dobaviteljev, kar je pogoj pri sklepanju novih pogodb z dobavitelji. Odpadke ločujemo na posamezne frakcije, ki se lahko reciklirajo in predelajo ter ponovno uporabijo. Ločeno zbiramo nekatere vrste odpadkov in jih predajamo v dobrodelne namene. Tako časopisni papir, zamaške. Imamo ustrezne ekološke otoke, ostanek odpadkov pa dostavimo na deponijo v press kontejnerjih. Ločeno zbiramo vse ostale vrste odpadkov, EEO, baterije, LED svetilke, hladilniki …, ki se predajajo posebej.

Kako je z uporabo energije?

Pri porabi energije delamo kot dobri gospodarji. Rabo energije optimiziramo glede na število gostov in vremenske pojave. Zamenjali smo tudi energent zaradi boljših izkoristkov in varovanja okolja, prešli smo na daljinsko ogrevanje. Energijo geotermalne vode izkoriščamo kot energent, kar pomeni manjše onesnaževanje okolja. Stare energetske naprave smo zamenjali z novimi. Pri gradnji novih oziroma sanaciji starih objektov pri projektiranju upoštevamo smernice za manjšo rabo energije. Poleg tega pri vgradnji novih svetil vgrajujemo le varčne in LED žarnice.

Sodelujete pri vzpostavitvi Kompetenčnega centra?

Namen Kompetenčnega centra za trajnostni turizem je celovit razvoj znanj in kompetenc za dvig kakovosti, inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti storitev v turizmu. Torej razviti, izdelati in izvajati kompetenčni model za področje turizma, izvesti celovit program usposabljanja zaposlenih v partnerskih podjetjih, vzpostaviti program usposabljanj, ki se bodo izvajala tudi po zaključku projekta in tako zagotavljala trajnost rezultatov. Omogočiti pogoje za dolgoročno delovanje nacionalnega Training centra za turizem. Projekt nagovarja naslednje ciljne skupine – ključne panožne profile: kuhar, natakar, receptor, vodja (strežb, kuhinj, recepcij gospodinjstva, animacije, destinacije …), prodajnik, sobarica, tržnik, menedžer, pravnik, administrativna podpora.

Glede na aktivnosti, ki jih na področju trajnostnega razvoja že izvajamo, pričakujemo, da bomo to področje s pomočjo tega projekta še nadgradili in tudi sistematično uredili.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje?

V skupino Sava Hotels & Resorts se združuje šest turističnih destinacij, ki so vse povezane z lokalnimi proizvajalci in ponudniki živil. Na destinacijah v Pomurju od lokalnih pridelovalcev dobavljamo dnevno sveže sezonsko sadje in zelenjavo, kruh in pekovsko pecivo, meso in mesne izdelke, pa tudi pijače. Predvsem mineralne vode, brezalkoholne pijače in lokalna vina. Žal se še zgodi, da nam zaradi velikosti naših hotelskih kapacitet lokalni ponudniki ne morejo zagotoviti ustreznih količin živil, zato jih dopolnjujemo s ponudniki iz širše okolice. Zavedamo se, da ima nabava lokalno pridelane hrane številne prednosti. Med njimi je vsekakor kakovost živil in pijač, ustrezni transportni pogoji in kratka nabavna veriga. Z rednim nadzorom nad dobavljenimi živili našim gostom zagotavljamo tudi velik delež sadja in zelenjave iz integrirane pridelave ali celo iz ekološke pridelave, ki jih ponujamo v t. i. bio kotičkih pri hotelskem zajtrku.

Za domače potrebe kupujem veliko živil od zasebnih lokalnih ponudnikov, črni kruh, kislo repo in zelje, krompir, moko. Nekatera živila pridelamo in nato predelamo doma, na primer buče, vrtno zelenjavo, marmelade, vloženo vrtno zelenjavo … Meso in mesne izdelke kupujem v Panviti, kjer osnovne surovine za predelavo in proizvodnjo mesnih izdelkov zagotavljajo z lastnih farm v Sloveniji.

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Uporaba plastičnih vrečk je zelo nevarna za okolje in živali. Živali jih pogosto pojedo in zaradi tega tudi poginejo. Z najnovejšim ukrepom MOP-a se popolnoma strinjam, pa ne samo z zmanjšanjem uporabe plastičnih vrečk, ampak kar s popolno prepovedjo njihove uporabe.

V okviru naše nabavne službe se te vrečke kot embalaža pojavljajo le redko, saj izdelke večinoma nabavljamo v večjih embalažah. Naše vodilo je, da se poskušamo že na začetku z dobaviteljem dogovoriti, da nam dobavlja izdelke v povratni embalaži. Embalažo, ki ni nepovratna, zbiramo ločeno in jo predajamo izvajalcem, ki poskrbijo, da se jo večina predela in tako ne gre na deponijo.