| Pripelji srečo v službo | | |
| Vsi na kolo za zdravo telo – s tem sloganom so ponekod spodbujali kolesarjenje in danes je po slovenskih občinah vse več vzorno urejenih kolesarskih stez. Pripelji srečo v službo pa je kampanja, ki se je začela v maju in bo trajala do septembra. Trojke na kolesih za boljše počutje in večjo motivacijo za delo. Posredni učinek je kajpak okoljski, saj v programih trajnostne mobilnosti zavzemajo kolesa kot prevozno sredstvo visoko mesto. Nosilec nacionalne pobude za kampanjo Pripelji srečo v službo je Urbanistični inštitut RS. Dr. Aljaž Plevnik napoveduje še intenzivnejšo akcijo v prihodnjem letu, ko bodo začeli podjetjem podeljevati certifikat Kolesarju prijazno podjetje. | |
Kako se je EU projekt Bike2work uveljavil po Evropi, čemu dajejo prednost v posameznih državah in kje je kolesarjenje v spodbujanju trajnostne mobilnosti doživelo med ljudmi največji odziv?
Projekt Bike2work nadgrajuje obstoječe kampanje spodbujanja kolesarjenja na delo v 12 državah EU. Med njimi so tudi najbolj kolesarske države, kot so Nizozemska, Danska, Belgija, Nemčija in Avstrija. Poudarki kampanj se vsako leto spreminjajo. Največ uspeha s kampanjami dosegajo na Danskem, saj se jih udeleži nekaj desettisoč udeležencev letno.
Urbanistični inštitut je soorganizator slovenske kampanje za spodbujanje kolesarjenja na delo v troje. Letošnja že traja, vabi pa s sloganom Pripelji srečo v službo. Zakaj tak naslov kampanje?
Urbanistični inštitut Slovenije je letos nosilec pobude. Delujemo ob tesni podpori nacionalnih in lokalnih partnerjev, ki nam pomagajo gnati kolesje projekta. Podpornik akcije, brez finančnega prispevka, je evropska komisarka Violeta Bulc. Gre namreč za nacionalno pobudo. Naši napori bi morali biti znatno večji, če se nam ne bi priključili naši prijatelji, kolesarski navdušenci. Slogan Pripelji srečo v službo je bil izbran zaradi tega, ker najbolje razloži bistvo pobude, pa tudi kolesarjenja. Številne študije namreč dokazujejo, da se med kolesarjenjem izloča hormon, ki nam povzroča večji občutek sreče. Poleg občutka sreče telesna aktivnost ob kolesarjenju aktivira tudi možgane, zaradi česar se nam lahko zviša tudi naš inteligenčni kvocient. Sicer pa na občutek sreče vpliva tudi druženje. S tem namenom kolesarje spodbujamo, da oblikujejo kolesarske trojke. V skupini smo namreč bolj motivirani za kolesarjenje, hkrati pa je to lepa priložnost za druženje s sodelavci, prijatelji ali sosedi. Če se v službo pripeljemo s kolesom, se prebudimo, smo bolj motivirani za delo in smo tudi uspešnejši. Kolesarjenje pa vpliva še na odnose s sodelavci, saj, kot pravijo, se sreča množi, ko jo delimo.
In s katerimi konkretnimi akcijami boste množili srečo do septembra in kdo financira kampanjo?
V okviru nacionalna pobude Pripelji srečo v službo smo 14. maja pripravili srečanje za novinarje, kjer smo predstavili namen pobude. Med akcijo bomo direktno nagovarjali posameznike in jih spodbujali, da preko spletne strani www.pripeljisrecovsluzbo.si registrirajo svojo trojko, beležijo prekolesarjene kilometre in se tako potegujejo za lepe nagrade. Nagovarjamo tudi slovenske občine in jih spodbujamo, da v svojem okolju širijo besedo o pobudi in na ravni občine poskrbijo za zagotovitev ustreznih možnosti za kolesarjenje. Direktno nagovarjamo večja podjetja, naj povabijo zaposlene v akcijo. V prihodnjem letu bo delo s podjetji še bolj intenzivno. Najuspešnejšim podjetjem bomo podeljevali certifikat Kolesarjem prijazno podjetje. Podjetjem bomo svetovali pri uveljavljanju ukrepov, ki omogočajo prijaznejše kolesarjenje. Mislim na zagotovitev ustreznih varovanih in pokritih parkirišč za kolesa, garderob za kolesarje, na nagrajevanje aktivnih kolesarjev in druge ukrepe.
Finance?
Pobudo sofinancira Evropska komisija v programu Intelligent Energy Europe, kakovost izvedbe pa dvigujejo podporniki projekta.
Katere prednosti kampanje bolj poudarjate – rekreativne, fizične, duševne in socialne ali bolj ekološke in zdravstvene?
V ospredju so zdravstvene oziroma psihološke prednosti. Kolesarjenje namreč dokazano vpliva na psihofizično počutje posameznikov. Seveda pa so prednosti kolesarjenja številne. Lahko je zanimiva alternativa iz več razlogov. Ne povzroča izpustov CO2. V mestnih središčih je izjemno časovno učinkovita rešitev, saj se lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom in jim ni treba iskati parkirnega prostora. Hkrati prihranijo denar za gorivo in parkirni prostor ter se lahko pripeljejo neposredno do točke, kamor so se odpravili. Ob tem pa z rednim gibanjem sproti skrbijo za svoje zdravje.
Kolesarjenje je v programih trajnostne mobilnosti dobilo posebno mesto. Vse več je kolesarskih stez in športno-rekreativnih akcij. Ali postaja kolesarjenje čedalje popularnejše tudi zaradi okoljskih spodbud? Koliko k temu prispevata prometna politika in zakonodaja?
Vsekakor se zavest in navade spreminjajo. Mesta vse več pozornosti namenjajo temu prevoznemu načinu, ki za najmanj vlaganj prinaša največje izboljšave v mestnih prometnih sistemih. Kolesarjenje postaja trendovski način premikanja, kar pomembno prispeva k dvigu kolesarske kulture v mestih. Več, kot je kolesarjev, varnejše je kolesarjenje in bolj so kolesarji integralni del mestnega prometa. Neposrednih povezav med okoljskimi spodbudami in rastjo kolesarjenja ne zaznavamo. Prav tako osnovni razlog za uporabo kolesa pri posameznikih ni prispevek k okolju, temveč neposredne praktične koristi tovrstnega premikanje – hitrost, udobje, zdravje, denar.
Urbanistični inštitut kot raziskovalna in svetovalna organizacija sodeluje pri različnih programih trajnostne mobilnosti. Kje je Slovenija uspešna in kje počasna?
Hitri koraki se dogajajo na lokalni ravni. Vse več mest je zavezanih trajnostni mobilnosti, nekatera že izstopajo z uspehi v širšem regionalnem merilu in postajajo vzor mestom drugih držav, na primer Ljubljana, Ljutomer. Počasni smo pri elementih, ki so v pristojnosti države – JPP, železnice, državno kolesarsko omrežje in podobno.
Kako so občine odzivne pri izpeljavi akcije Pripelji srečo v službo in katere so celovito pristopile k programu trajnostne mobilnost, ne le h kampanji?
Občine se na pobudo seveda odzivajo različno. Trenutno je pobuda šele dobro zagnala svoje kolesje, zato delo z občinami še ni v polnem pogonu. Pri delu s posamezno občino sodelujemo na individualni ravni. Pomagamo pri zagotavljanju ustrezne komunikacijske podpore, ki jo potrebujejo, da na občinski ravni pobudo kar najbolj uspešno komunicirajo. Pri tem so seveda bolj odzivne večje občine, ki za izpeljavo pobude razpolagajo tudi z večjimi resursi. Aktivno se je odzvala Mestna občina Ljubljana, ki bo v projektu Zelena prestolnica Evrope 2016 pobudo lepo podprla. Z njimi trenutno še oblikujemo ukrepe in zaveze, ki jih bodo izvajali v prihodnjih mesecih. Med njimi bo kar nekaj tistih, ki bodo direktno vplivali na izboljšanje pogojev za kolesarjenje v mestu. Seveda pa je namen pobude tudi ta, da se posameznike ozavešča o prednostih kolesarstva. V več primerih je namreč kolesarska infrastruktura zelo dobro razvita. Potrebno pa je narediti še premik v navadah ljudi in jih spodbuditi k temu, da bodo kolesarski poligon tudi redno uporabljali.
Akcijo Pripelji srečo v službo bi morala najbolj spodbujati podjetja, ki zdaj plačujejo nadomestilo za potne stroške, namesto da bi ugotovila možnosti, kaj lahko storijo za drugačen prihod v službo?
Kot sem dejal, je intenzivno delo s podjetji naš izziv v letu 2016. Takrat bomo uvedli sistem certificiranja Kolesarju prijaznih podjetij. Nekaj izkušenj že imamo, seveda pa je pri podjetjih izziv večplasten. Usmerili se bomo na koristi, ki jih imajo podjetja in zaposleni, če prihajajo na delo aktivno – peš, s kolesom ali z JPP. Prikazali jim bomo, da se vlaganje v alternative avtomobilskim prevozom splača. Uporabili bomo izkušnje naših partnerjev v projektu in verjamemo, da bo delo s podjetji kampanjo naslednje leto okrepilo.
