| etra | | Majdi Kosi | |
| V podjetju ETRA, ki se je lani vselilo v nove poslovne in proizvodne prostore v Celje, so se odločili, da trgu ponudijo tudi kogeneracijske sisteme. Zaradi trenda? Ne. Zaradi učinkovite rabe energije, zaradi zelenih razlogov in zaradi prihodnosti. ETRA je na trgu najbolj znana z industrijskimi sistemi za avtomatizacijo, s programskimi sistemi, z nizkonapetostno stikalno tehniko, robotiko, CNC sistemi industrijsko elektroniko in drugimi visokimi tehnologijami. Poslovne načrte pri razvoju kogeneracijskih tehnologij je predstavil Franc Preložnik. | |
Zakaj ste se odločili za nov proizvodni program, za kogeneracijske enote?
Ne zaradi trenda, pač pa zaradi potreb trga in boljše izkoriščenosti energije. Konvencionalna proizvodnja električne energije je v povprečju le 35 % učinkovita. Do 65 % energetskega potenciala se sprosti kot neizkoriščena toplota. Znano je, da večina toplotnih naprav in strojev, ki jih posredno ali neposredno upravljamo v vsakdanjem življenju, deluje z zelo nizkim izkoristkom. Mednje spadajo termoelektrarne z manj kot 40 % izkoristkom, generator na bencin s 25 %, avtomobil celo samo s 13 % izkoristkom. Avto je potemtakem premični cestni radiator, ki 87 % energije iz bencina spremeni v toploto in samo borih 13 % v vožnjo. Če govorimo o kogeneraciji, govorimo o ekonomski učinkovitosti pri uporabi energije in o prijaznejšem vplivu na podnebne spremembe.
Kako lahko vaši kogeneracijski sistemi, ki jih razvijate skupaj s partnerskim podjetjem TEDOM, izboljšajo rezultate učinkovitosti?
Pri kogeneraciji je že iz besede razvidno, da gre za pridobivanje dveh energij iz istega vira. Tako je logično, da je energetska učinkovitost večja. Pri običajni energetski postaji, kjer se proizvaja samo električna energija, gre v okolico velik del neizrabljene energije, to je toplote. Kogeneracijske energetske postaje uporabijo proizvedeno toploto za ogrevanje objektov, vode in tehnološke toplote. Pri tem se prihrani gorivo, ki se uporablja posebej samo za ogrevanje objektov in za druge namene. Pri tem ni nepomembno, da se lahko premična ali stabilna naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote nahaja na poljubnem mestu, tudi v kontejnerju.
Ali razmišljate o trigeneraciji?
Da, trgu bomo ponudili tudi trigeneracijo – toplotno, električno in hladilno energijo. Gre za kombinirano proizvodnjo električne energije, toplote in hladu, pri čemer ogrevalni del kogeneracijske enote povežemo z obsorpcijsko hladilno enoto. S tem omogočimo porabo toplote v poletnem času, povečamo izkoristek in skrajšamo čas vračanja naložbe. Moč naših kogeneracijskih enot sega od 7 do 2.000 kW. V glavnem pa se delijo na mikro od 7 – 50KW, male od 50 – 1 MW, srednja nižja od 1 – 5MW, srednja višja od 5 – 25 MW in velike nad 25 MW.
Kateri energent je po vašem mnenju trenutno najprimernejši za ogrevanje objektov, upoštevajoč stroškovno učinkovitost, logično primernost energenta oziroma njegovo dostopnost, ceno in nezanemarljivi ekološki vidik?
Trenutno , kot tudi v bližnji prihodnosti, so najprimernejši energenti plin (zemeljski, LPG, itd…), biomasa, sončna in vetrna energija. Torej, če govorimo o uporabi alternativnih virov goriv, je treba omeniti pline iz vodnih čistilnih naprav, zemeljske pline, biopline in rudniške pline.
Komu so namenjeni kogeneracijski sistemi – so to lastniki večstanovanjskih objektov ali tudi večji poslovni/proizvodni kompleksi?
Kogeneracijski sistemi so v prvi vrsti namenjeni proizvodnim in poslovnim objektom oziroma uporabnikom. Mislim na obrate za daljinsko ogrevanje, industrijska okolja, bolnišnice in domove za starejše, šole, univerze, inštitute, hotele, trgovske centre, plavalne bazene, zdravilišča, športne centre, pivovarne, živalska vrtove in drugo. To je proizvod, ki je tržno zanimiv za številne uporabnike.
Kogeneracija je primarno namenjena proizvodnji električne energije, odpadna toplotna energija pa je uporabna za proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in podobno. Kakšni so konkretni prihranki za individualnega in poslovnega uporabnika?
Izkoristek naših kogeneracijskih naprav je večji od 85 %. Od individualnega izračuna vsakega posameznega sistema je odvisen izračun prihranka in ročnost vračila vložka v nabavo in integracijo kogeneracijske naprave. Ročnost vračila je med 2 in 6 leti. Prednosti kogeneracije pa je več. Varčevanje goriva, energijski prihranki, manjši so stroški pri distribuciji energije, saj ni izgub zaradi prenosa energij iz oddaljenih lokacij, kogeneracijska enota pa je lahko tudi eden izmed varnostnih dodatnih virov električne enote na mestu uporabe.
S strateškim partnerjem, podjetjem TEDOM, uvajate in implementirate kogeneracijske sisteme v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije. Do kakšne faze ste že uspeli realizirati razvojne projekte? Kateri so vaši referenčni projekti?
Smo v začetni fazi in kot kaže, glede na povpraševanje, obiske, pripravljene ponudbe in opravljene dogovore o izvedbi, se potrjuje pravilnost naše odločitve.
