Priročnik o trajnostni gradnji
| Avtorica: Urška Košenina |
Ob izidu priročnika Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe je Fit media organizirala virtualno strokovno konferenco Izzivi in priložnosti za panogo – krožne, nizkoogljične in pametne stavbe. »Če hočemo preiti v podnebno nevtralno družbo, vsak deležnik šteje in tudi vsak tak dogodek šteje,« je začela predavanje mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Osredotočila se je na obstoječe dokumente in na dokumente v pripravi, ki bodo tlakovali pot do trajnostnega gradbeništva. Od Akcijskega načrta EU, ki kot enega izmed sedmih stebrov vključuje gradbeništvo oz. stavbe, saj gradbeni sektor med drugim povzroči 35 % vseh odpadkov, ki nastanejo v EU. Tudi Slovenija pripravlja Celoviti strateški projekt razogljičenja preko prehoda v krožno gospodarstvo, odgovornost za izvajanje pa bo prevzelo več ministrstev. Poleg tega je pripravljena tudi Slovenska industrijska politika – SIS 2021 do 2030, ki bo sprejeta do konca leta 2020.
Evropska komisija je marca letos sprejela nov Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki je eden od glavnih gradnikov Evropskega zelenega dogovora. Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, ohraniti naravno okolje in okrepiti gospodarsko konkurenčnost EU, potrebujemo krožno gospodarstvo. Danes se po podatkih EU komisije le 12 % materialov in virov ponovno uporabi v gospodarstvu. Študija Material economics navaja, da bi lahko krožno gospodarstvo prispevalo 56 % znižanja emisij toplogrednih plinov, kar je velik prispevek na poti k podnebni nevtralnosti. Zaradi tega je Evropska komisija sprejela Akcijski načrt, ki naj bi spodbudil, da se uporabljene surovine čim dlje obdržijo in krožijo v gospodarstvu. Evropska komisija načrtuje 35 ukrepov v celotnem življenjskem ciklu izdelkov, osredotoča pa se na sedem sektorjev oz. področji. Eden od teh sektorjev oz. področji je tudi gradbeništvo oz. stavbe. Zaradi gradbeništva namreč nastane okoli 50 % vsega izkopanega materiala. Gradbeni sektor naj bi prav tako povzročil več kot 35 % vseh odpadkov, ki nastanejo v EU. Emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri izkopavanju materiala, pri proizvodnji gradbenih proizvodov ter gradnji in obnovi stavb, se ocenjuje na od 5 do 12 % skupnih nacionalnih emisij TGP. Z večjo učinkovitostjo materialov bi lahko prihranili do 80 % teh emisij.
Strategija za trajnostno grajeno okolje
Da bi izkoristili možnost za večjo učinkovitost materialov in zmanjšanje vplivov na podnebje, bo EU komisija sprejela novo Strategijo za trajnostno grajeno okolje. Ta strategija bo zagotovila usklajenost politik, kot so podnebje, energija, učinkovita raba virov, ravnanje z odpadki, dostopnost, digitalizacija in znanje ter spretnosti. Namen strategije je, da obravnava tematike, kot je trajnostnost gradbenih proizvodov v okviru revizije uredbe o gradbenih proizvodih, kjer lahko pričakujemo nove zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov za nekatere gradbene proizvode, seveda ob upoštevanju njihove varnosti in funkcionalnosti. Prav tako bo spodbujala ukrepe za izboljšanje trajnosti in prilagodljivosti stavb v skladu z načeli KG vključno z oblikovanjem digitalnih dnevnikov za stavbe. Strategija bo uporabila ravni za vključitev ocene življenjskega cikla v javno naročanje in okvir EU za trajnostno financiranje. Predvideva se tudi morebitna določitev ciljev glede zmanjšanja ogljika in možnosti shranjevanja ogljika. Strategija bo razmislila o reviziji ciljev za snovno predelavo, za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov ter njihove frakcije po posameznih materialih. Nenazadnje pa bo spodbujala pobude za zmanjšanje pozidave tal, rehabilitacijo opuščenih ali kontaminiranih degradiranih območji ter izboljšanje uporabe izkopanih tal.
Strateški projekt razogljičenja
Tudi Slovenija pripravlja akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki pa je širše narave, zato so ga poimenovali Celoviti strateški projekt razogljičenja preko prehoda v krožno gospodarstvo. Projekt je namreč zelo horizontalne narave in zajema politike velikega števila ministrstev. V projekt je trenutno vključenih devet ministrstev s svojimi politikami, od izobraževalne, kmetijske, fiskalne, razvojne itd. politike. Projekt pripravljajo v sodelovanju z evropskimi partnerji EIT Raw Materials, EIT Climate-KIC in Raziskovalnim središčem Evropske komisije. Temelji na treh stebrih, pametne in krožne skupnosti, krožni razvoj in krožno oblikovanje politik in znanosti. Stebre povezujejo trije horizontalni programi, center za prehod v pametno in krožno družbo, tranzicijski kapital in krožne verige vrednosti. Pri krožnih verigah vrednosti gre za podporo petim verigam vrednosti, ki so bile identificirane tako v okviru Slovenske strategije pametne specializacije, prepoznali pa so jih tudi pripravljalci Kažipota Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo. Te verige vrednosti so: gozdno-lesna veriga, predelovalne dejavnosti, mobilnost, hrana in krožne stavbe in grajeno okolje.
Na tem področju program predvideva pospeševanje ekodizajna stavb. Nove stavbe naj bi vsebovale tudi rešitve ob koncu življenjske dobe. Hkrati gre za postopno opuščanje materialov in izdelkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in njihovo nadomeščanje z recikliranimi. Prav tako gre pri tem za raziskovanje modularnosti v gradbeništvu in možnost, da bi se ta material po koncu življenjske dobe stavbe spet ponovno uporabil. Govorimo o izboljšanju razvrščanja odpadkov in uporabi odpadkov pri rušenju. Vključeni so še informacijsko modeliranje in druge pametne rešitve. Četrta aktivnost pa vključuje valorizacijo obstoječega stavbnega fonda s strani lokalnih skupnosti in lokalnih ter zasebnih subjektov.
Slovenska industrijska politika
Tretji ključen dokument je Slovenska industrijska politika – SIS 2021 do 2030, ki je trenutno v pripravi. Usmerja se v zeleno, ustvarjalno in pametno industrijo. V EU je že dolgo uveljavljeno načelo Pomisli najprej na majhne (Think small first), kar pomeni, da je treba pri sprejemanju zakonodaje najprej pomisliti na mikropodjetja, ki nimajo veliko virov, da bi se lahko prilagajala spremembam. S to Industrijsko politiko želi Slovenija uvajati načelo: »Pomisli najprej zeleno, ustvarjalno in pametno.«, kar pomeni, da želimo pri vsakem ukrepu ali naložbi najprej pomisliti na to, kako in na kakšen način bi lahko prispevali k zelenemu, ustvarjalnemu in pametnemu razvoju. Zahteva »Circular and digital by design« (Krožno in digitalno pri zasnovi) bo predvidoma postala del javnih razpisov, še posebej tistih, ki se nanašajo na raziskave, razvoj in inovacije novih proizvodov in storitev, poslovnih modelov in novih investicij. Javna razprava o dokumentu je končana, potekalo bo še medresorsko usklajevanje in nato sprejem, ki je predviden do konca leta 2020.
Na virtualni konferenci so s predavanji sodelovali: mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., mag. Marija Čebular Zajec, MGRT, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica, izr. prof. dr. Katja Vintar Mally, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, prof. dr. Žiga Turk, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, dr. Ana Mladenović, Zavod za gradbeništvo Slovenije, prof. dr. Henrik Gjerkeš, Gradbeni inštitut ZRMK in Univerza v Novi Gorici, Darko Jojić, GEN-I, d.o.o., dr. Bruno Dujič, CBD d.o.o., doc. dr. Iztok Šušteršič, InnoRenew CoE, mag. Primož Praper, Eutrip d.o.o. in Nataša Teraž Krois, Lumar IG d.o.o.
Prezentacije, video posnetki konference in naročilnica priročnika Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe so dosegljivi na spletni strani zelenaslovenija.si. Priročnik je brezplačen. Prejemnik poravna le stroške distribucije.
