Razvoj OVE
Na vprašanje, ali bi lahko slovenski energetski sistem zdržal samo z obnovljivimi viri energije, je Marko Ninčević, član uprave Petrola, ki je med drugim odgovoren za energetske in okoljske sisteme ter za proizvodnjo energije, energetske rešitve in mobilnost, odgovoril: »Slovenija ima razmeroma dober potencial za izrabo sončne, vetrne, hidro in geotermalne energije, vendar se še vedno soočamo z izzivi, kot so omejitve pri umeščanju projektov v prostor in dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj.« Opozarja na vzpostavitev sistemov za shranjevanje energije ter tehnologije za upravljanje presežkov in primanjkljajev energije. Sicer pa Petrol intenzivno namešča sončne elektrarne v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji jih začenjajo postavljati, prav tam pa veliko vlagajo tudi v vetrna polja. Sicer pa je Petrolov strateški cilj, da do leta 2025 zmanjšajo ogljični odtis lastne dejavnosti za 40 %.
Petrolov strateški cilj na področju upravljanja podnebnih sprememb je, da do leta 2025 zmanjšate ogljični odtis lastne dejavnosti za 40 %. Kako uspešni ste na tej poti?
Trajnostni razvoj skupine Petrol temelji na treh ključnih stebrih: nizkoogljična energetska družba, partnerstvo z zaposlenimi in skupnostjo ter krožno gospodarstvo. Kot strateški partner v energetski tranziciji ne zmanjšujemo samo svojega okoljskega odtisa, ampak tudi izkoriščamo tržni in okoljski potencial prehoda na nizkoogljično energetiko. Čeprav smo del verige ogljikovodikov, ostajamo zavezani zmanjševanju ogljičnega odtisa ter vlagamo v obnovljive vire energije in druge projekte energetske tranzicije.
Da bi celovito pristopili k zmanjševanju ogljičnega odtisa, smo v Petrolu leta 2022 za leto 2021 prvič izračunali ogljični odtis po metodologiji GHG protokola v obsegu 1 in 2. V okviru strateške pobude “trajnost” smo si zadali cilj, da do leta 2025 zmanjšamo ogljični odtis družbe Petrol, brez OE Energija in rešitve, za 40 % glede na leto 2021. V letu 2023 smo ogljični odtis, obseg 1 in 2, za Petrol d.d., Ljubljana, zmanjšali za 15,4 %, kar je posledica uporabe manj emisijsko intenzivne električne energije pri našem delovanju. Gre za vmesno merjenje, ki ga bomo v letu 2025 ponovili, da bi preverili napredek pri doseganju zastavljenih ciljev.
V ta koncept sodi tudi vaš projekt Petrol Green, kjer na prodajna mesta in druge lastne objekte nameščate sončne elektrarne. Projekt širite tudi na lastne objekte na Hrvaškem, v Srbiji in BiH. Kolikšen delež prodajnih mest je že opremljen s sončnimi elektrarnami in kakšne učinke bo imel projekt na doseganje vaših podnebnih ciljev? Kako v projekt vključujete tudi hranilnike za sončno energijo?
Do konca letošnjega poletja smo na strehah naših prodajnih mest in drugih lastnih objektov v Sloveniji uspešno zagnali 85 sončnih elektrarn. Skupna inštalirana moč postavljenih sončnih elektrarn znaša 5,2 MW, kar letno proizvede približno 5,6 GWh električne energije. Projekt Petrol Green pomembno prispeva k našemu strateškemu cilju doseči 160 MW inštalirane moči iz obnovljivih virov do leta 2025. S trenutnim portfeljem teh elektrarn zmanjšujemo emisije CO₂ za približno 2.200 ton letno.
Sončne elektrarne ne samo zmanjšujejo ogljični odtis, ampak tudi omogočajo energetsko samooskrbo naših prodajnih mest, vključno z napajanjem e-polnilnic ter hranilnikov energije. Vključitev hranilnikov za sončno energijo je pomemben element projekta, saj omogoča shranjevanje presežne energije in njeno učinkovito uporabo v obdobjih, ko energije ni dovolj.
Projekt Petrol Green uspešno nadaljujemo. V Sloveniji imamo v izvedbeni fazi še 60 novih sončnih elektrarn, ki bodo postavljene v naslednjih mesecih. Poleg tega pridobivamo dokumentacijo za postavitev 20 sončnih elektrarn na Hrvaškem, prva pa je že v gradnji tudi v Srbiji. Preučujejo se tudi možnosti postavitve sončnih elektrarn na prodajna mesta v Bosni in Hercegovini. Skupno smo do zdaj na prodajna mesta in druge lastne objekte namestili že več kot 100 sončnih elektrarn.
Kakor veste, je družba Eles pripravila scenarij o tem, ali bi lahko slovenski energetski sistem zdržal samo z obnovljivimi viri energije. Kaj menite, bi lahko Slovenija pridobivala elektriko le iz OVE?
Slovenija ima razmeroma dober potencial za izrabo sončne, vetrne, hidro in geotermalne energije, vendar se še vedno soočamo z izzivi, kot so omejitve pri umeščanju projektov v prostor in dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj. Ključno vprašanje pri prehodu na obnovljive vire energije (OVE) je stabilnost omrežja, saj sta sonce in veter odvisna od vremenskih pogojev, kar povzroča nihanja v proizvodnji ter s tem posledično obremenitev prenosnega omrežja. Zato bo nujno vzpostaviti sisteme za shranjevanje energije, kot so baterijski hranilniki, ter tehnologije za upravljanje presežkov in primanjkljajev energije. Slovenija lahko v prihodnosti postopoma povečuje delež obnovljivih virov, vendar bo za to potreben celovit pristop, ki vključuje tehnološki razvoj, izboljšanje infrastrukture, učinkovito upravljanje z energijo ter podporo države, industrije in uporabnikov.
Popoln odmik od fosilnih goriv bo, če smo realni, še kar nekaj časa težko dosegljiv cilj.
V Sloveniji je že večkrat zagorelo zaradi vžiga sončnih elektrarn na strehi objekta. Kako skrbite za požarno varnost nameščenih sončnih elektrarn in prodajnih mest, saj vemo, da lahko ima požar na prodajnih mestih goriv uničujoče posledice?
V Petrolu za postavitev lastnih in strankinih sončnih elektrarn uporabljamo izključno visokokakovostne komponente, odporne na vremenske vplive, z vgrajenimi varnostnimi sistemi za zaznavanje napak. Sodelujemo le s kvalificiranimi izvajalci, ki zagotavljajo pravilno montažo, vključno z ustreznim pritrjevanjem in ozemljitvijo, kar je pomembno predvsem pri starejših objektih. Prav tako so ključni za preprečevanje požarov redno vzdrževanje in pregledi elektrarn ter pravočasna odprava morebitnih poškodb.
Postavitev sončne elektrarne predstavlja za vsakogar dolgoročni investicijski projekt. Življenjska doba je več kot 15 let, zato vsaki stranki svetujemo, da ponudbe strokovno in tehnično ovrednoti. V primeru težav se namreč stroški slabe postavitve ali uporabe neustreznih materialov multiplicirajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da podjetje, ki je postavilo elektrarno, čez nekaj let, ko se pojavijo težave, na trgu ni več prisotno.
Kaj Petrol ponudi strankam?
Strokovno svetovanje in izobraževanja o varni uporabi elektrarn. Poleg tega smo razvili Paket varnost, ki vključuje zavarovanje sončne elektrarne za sedem let in tri varnostne preglede. Tako zagotavljamo varno delovanje sončnih elektrarn skozi celotno življenjsko dobo.
Veliko vlagate v vetrna polja na Hrvaškem in v Srbiji. Razvijate projekte geotermalne energije in proizvodnje vodika. Kakšni so vaši nadaljnji načrti na področju obnovljivih virov energije in kakšno vlogo imajo ti projekti v vaši energetski tranziciji?
Na področju obnovljivih virov energije v Petrolu ambiciozno širimo naš portfelj lastnih proizvodenj električne energije iz OVE, ki že vključuje več kot 100 sončnih elektrarn, dve vetrni polji in šest malih hidroelektrarn. Do konca leta bo zaključena testna faza obratovanja treh večjih sončnih polj na Hrvaškem, Suknovci, Vrbnik in Pliskovo, kmalu pa se bo tam začela tudi gradnja tretjega vetrnega polja VE Dazlina. Prav tako intenzivno razvijamo projekte na področju geotermalne energije in proizvodnje vodika.
Tu so večje ovire?
Projekti izkoriščanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije spadajo med finančno najzahtevnejše, saj zahtevajo izjemno visoka začetna vlaganja in imajo dolge dobe vračanja investicij. Brez finančne podpore ali subvencioniranih odkupnih cen električne energije so takšni projekti pogosto ekonomsko nevzdržni. Čeprav ima Slovenija višje geotermalne gradiente od povprečja v EU, do globine 3500 metrov ni primernih nahajališč geotermalne vode za proizvodnjo električne energije. Zato v sodelovanju s partnerji pripravljamo projekt raziskovanja globokih geotermalnih virov v severovzhodni Sloveniji, kjer načrtujemo začetek prvih raziskovalnih del v prihodnjem letu, če ne bo zapletov pri pridobivanju dovoljenj in bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Prav tako geotermalno energijo, v konzorciju družb, izvajamo skozi pilotni projekt SI-Geo-Electricity. Ta ponuja priložnost za izkoriščanje opuščenih vrtin in lokalnih virov energije. Verjamemo, da lahko takšni projekti prispevajo k večji energetski neodvisnosti Slovenije in služijo kot osnova za prihodnje projekte okoli vrtin.
Velik potencial vidimo tudi v vodiku. Smo člani vodikovega konzorcija, katerega cilj je vzpostavitev celotnega ekosistema za zeleni vodik, od proizvodnje do končne uporabe. Naš fokus je na infrastrukturi za proizvodnjo in distribucijo vodika, pridobljenega iz presežkov energije iz obnovljivih virov. Kajti verjamemo, da bo vodik igral ključno vlogo kot energent prihodnosti, še posebej v prometnem in industrijskem sektorju, kjer lahko učinkovito nadomesti fosilna goriva ter bistveno zmanjša emisije toplogrednih plinov.
V Sloveniji je izkoriščenost vetra kot energetskega vira izjemno majhna. Zakaj? Kaj bi morali spremeniti okoljska in energetska politika, da bi tudi v Sloveniji lahko začeli izkoriščati večji potencial vetra?
V Sloveniji je izkoriščanje vetra kot energetskega vira še vedno nizko, vendar so v zadnjem času vidni pozitivni premiki pri hitrejšem umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. Zaradi teh sprememb imamo tudi v Sloveniji že nekaj razvojnih projektov vetrnih elektrarn, ki so v različnih fazah izvedbe. Menimo, da bi morali za povečanje izkoriščenosti vetrne energije, ki jo ima Slovenija dovolj, še dodatno poenostaviti postopke umeščanja vetrnih projektov in omogočiti hitrejšo realizacijo.
Tako za poslovne kot zasebne uporabnike ponujate celovite energetske rešitve. Za kaj se najpogosteje odločajo poslovni in za kaj zasebni uporabniki? Kaj je pomembno pri odločitvi za najbolj optimalno in učinkovito kombinacijo energetskih rešitev?
Na področju celovitih energetskih rešitev za poslovne in zasebne uporabnike opažamo podobne trende. Pri zasebnih uporabnikih (B2C) se po lanskem povečanju in na račun net-meteringa povpraševanje po sončnih elektrarnah nekoliko umirja, a zanimanje še vedno ostaja zlasti v kombinaciji z baterijskimi hranilniki in ugodnimi finančnimi modeli. Za zasebne uporabnike smo razvili produkt, ki poleg sončne elektrarne in baterijskega hranilnika vključuje tudi električno energijo za obdobje 7-ih let. Tudi povpraševanje po toplotnih črpalkah se v drugi polovici leta povečuje.
Podoben trend opažamo tudi pri poslovnih uporabnikih (B2B), kjer se je povpraševanje po samostojnih sončnih elektrarnah nekoliko zmanjšalo, a raste zanimanje za integrirane rešitve, ki vključujejo baterijske hranilnike, ki omogočajo tako prenos pasu porabe ali proizvodnje, kot tudi zniževanje stroškov tarifinih postavk iz naslova omrežnine.
V prihodnje pričakujemo, da bodo energetski sistemi postajali vse bolj povezani in kompleksni. Ključne bodo celovite rešitve, ki združujejo različne vire energije, upravljanje energetskih viškov in primanjkljajev v realnem času ter omogočajo trajnostno in učinkovito rabo energije. Optimalna kombinacija rešitev bo odvisna od individualnih potreb, finančnih možnosti, dolgoročne vzdržnosti in vse bolj pomembno, cene energentov.
Pomembno mesto v vaši strategiji razvoja ima e-mobilnost. Širite število električnih polnilnic v regiji, kjer ste prisotni, umeščate tudi e-polnilnice za polnjenje tovornih vozil. Kakšni so vaši načrti na tem področju?
V Petrolu upravljamo s 555 električnimi polnilnicami v regiji, kjer smo v prvih treh kvartalih letošnjega leta prenesli več kot 4,3 GWh energije. Naši načrti so ambiciozni – do konca leta 2024 načrtujemo postavitev 25 ultra hitrih polnilnic na 18 lokacijah ob avtocestah, s čimer bomo nadaljevali tudi v okviru projekta CROSS-E. V prihodnosti pričakujemo nadaljnjo širitev naše mreže skladno z rastjo trga električnih vozil in potrebami uporabnikov, pri čemer bomo še naprej razvijali rešitve za hitro, zanesljivo in dostopno polnjenje.
Trenutna infrastruktura zadostuje trenutnim potrebam, vendar pričakujemo povečanje števila električnih vozil. Naša strategija vključuje postavitev večjega števila polnilnic na strateških lokacijah, zlasti ultra hitrih polnilnic ob avtocestah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter v skladu z možnostmi polnilnic za tovorna vozila, kot tudi hitrih polnilnic v mestih ter pred trgovskimi centri.
Vendar pa hitrost in obseg rasti električne mobilnosti nista odvisna le od ponudnikov energije, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov in usmeritev v družbi. Menimo, da bo za razvoj trajnostne mobilnosti ključno sodelovanje različnih deležnikov – od vlade in industrije do nevladnih organizacij in končnih uporabnikov.
Kaj manjka?
Za razvoj je potrebna jasno zastavljena nacionalna strategija trajnostne mobilnosti z vključenimi akcijskimi načrti, katerih del so tudi subvencije in druge spodbude. Eden najpomembnejših predpogojev za širšo uporabo električnih vozil je nadaljnji razvoj omrežja, ki bo omogočal širitev ultra-hitre polnilne infrastrukture in vzpostavitve polnilnih parkov.
Poleg vlaganja v polnilno infrastrukturo bi pri širši sprejetosti med vozniki pomembno vlogo odigral tudi tehnološki napredek, kot so izboljšave v tehnologiji baterij, povečanju dosega, znižanju stroškov in izboljšanju zmogljivosti električnih vozil. Potrebno bo ozavestiti, da je tovrstna oblika mobilnosti pomemben element za trajnejše in prebivalcem prijaznejše okolje. Seveda pa bo razvoj trajnostne mobilnosti odvisen tudi od pripravljenosti na spremembe uporabnikov samih. Pri slednjih vidimo rešitev v povečanju razpoložljivosti informacij in izobraževanjih o uporabi električnih in hibridnih vozil. V končni fazi pa na odločitve potrošnikov glede nakupa vozil vplivajo tudi številni gospodarski dejavniki – cene energentov, gospodarske razmere in drugi makroekonomski dejavniki.
