Zeleno omrežje Slovenije
| Avtorica: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja (FVO) |
V zadnjih desetletjih so kemikalije postale nepogrešljiv del našega življenja in pomembno prispevale k napredku celotne družbe. Kljub temu pa lahko kemikalije zaradi svojih lastnosti predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo približno 62 % od 345 milijonov ton kemikalij, porabljenih v EU leta 2016, nevarnih za zdravje. A količine nevarnih kemikalij ne odražajo niti približka tveganj, ki jih le-te dejansko predstavljajo. Kljub različnim spoznanjem in znanju se človeštvo vedno bolj zanaša na uporabo kemikalij. Podatki Združenih narodov napovedujejo, da bo proizvodnja kemikalij med leti 1990 in 2030 rasla kar 7-krat hitreje kot svetovno prebivalstvo, katerega globalno rast velikokrat izpostavljamo kot ključen okoljski problem. V prizadevanjih za okolje brez strupov, je v letu 2020 zaživela Strategija na področju kemikalij za trajnostnost: Okolju brez strupov naproti, ki predstavlja enega od elementov Evropskega zelenega dogovora in zastavlja novo dolgoročno vizijo upravljanja s kemikalijami v Evropski uniji s poudarkom na uporabi varnih in trajnostnih kemikalij.
Izdelki za osebno nego in kozmetični izdelki so potrošniški izdelki, ki imajo v sodobni družbi velik pomen. Kozmetična industrija je danes ocenjena na eno izmed večjih industrijskih dejavnosti, ki ponuja več milijonov služb, v letu 2022 pa je svetovni kozmetični trg doživel več kot 15-odstotno rast v primerjavi z letom 2021. Po podatkih združenja Cosmetics Europe si kar 88 % ljudi življenja brez kozmetike zelo težko predstavlja. Ta pozitivno vpliva na naše samopodobo, samozavest in razpoloženje. Z masovno proizvodnjo in uporabo teh izdelkov pa narašča skrb glede prekomerne uporabe kemikalij in njihovih potencialnih vplivov na naše zdravje ter okolje. Kemikalije lahko dražijo kožo, povzročajo preobčutljivost, lahko delujejo kot hormonski motilci, v kombinaciji z drugimi kemikalijami spremenijo svoje učinke. Pri proizvodnji in uporabi izdelkov se porabi tudi ogromno vode, sestavine na osnovi fosilnih goriv imajo pomemben ogljični odtis, ves koktejl kemikalij pa se po uporabi največkrat izpere v komunalne odpadne vode. Številne sintetične kemikalije tako v okolju ostajajo. Navsezadnje pa se ob in po uporabi izdelkov proizvede veliko plastične embalaže in posledično odpadkov, po ocenah British Beauty Council kar 70 % odpadkov lepotne industrije izvira iz embalaže.
Na FVO smo leta 2021 pristopili k mednarodnem projektu Odgovorna izbira in zdrava uporaba kozmetičnih izdelkov – GreenGate, ki ga je v okviru programa Erasmus+ sofinancirala Evropska unija. Med raziskovanjem smo ugotovili, da lahko izdelki za osebno nego in kozmetični izdelki, ki jih dnevno uporabljamo, vsebujejo veliko kemikalij, naravnih ali umetnih, razgradljivih ali nerazgradljivih, potencialno strupenih za naše zdravje in okolje ali varnih za uporabo. Čeprav se zakonodaja na nivoju EU razvija v prid varnosti uporabnika, lahko v številnih kozmetičnih formulacijah najdemo kemikalije, za katere pa obstajajo določena tveganja za zdravje ljudi in okolje. Na podlagi navedenih sestavin smo na fakulteti ovrednotili 500 naključnih izdelkov dostopnih na slovenskem trgu, med katerimi je bilo 150 izdelkov slovenskih blagovnih znamk. Ugotovili smo, da izdelki v povprečju vsebujejo kar 19 različnih kemikalij, najmanj (13) izdelki za ustno nego in največ izdelki za nego las (22). Izdelki za profesionalno nego las so vsebovali največ kemikalij, največ 51. Sintetični polimeri, med katere spada tudi mikroplastika, so bili prisotni v kar 47 % izdelkov in so predstavljali kar 80 % embalaže. Dišave, ki vsebujejo številne raznolike kemikalije in jih potrošniki iz kemijskega vidika ne prepoznamo, smo uvrstili med 5 najpogosteje prisotnih kemikalij v kozmetičnih izdelkih.
Informacije o potencialno nevarnih snoveh v kozmetičnih izdelkih in še o ogromno drugih strokovnih vsebin za varno uporabo in odgovorno izbiro teh izdelkov smo v sodelovanju s partnerji zbrali v obliki raznolikih inovativnih spletnih učnih vsebin, ki so na voljo na spletni platformi https://green-gate.eu/.
