Kdor na Vrhniki ločuje, s popustom plačuje – EOL 87

mag. Brigita Šen Kreže

Kam v vašem podjetju spravljate nakopičeno odpadno embalažo, če ni rednega prevzemanja odpadne embalaže? Kaj predlagate, da bi v Sloveniji končno rešili embalažno zmedo?
Lani nam je ostalo na skladiščenju 31,9 tone mešane komunalne odpadne embalaže. Navedena količina pripada le eni izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Kljub večkratnim pozivom se družba ni odzvala. Menimo, da mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sprejeti take rešitve in ukrepe, ki bodo preprečevali take anomalije, saj hromijo delo Instituta »Jožef Stefan« (IJS). Na žalost imamo pri tej zgodbi zvezane roke. Treba je najti sistemsko rešitev in ne le »akcije za gašenje požara«. Predlagam, da MKO eksplicitno določi deleže prevzemanja, strožje pogoje za opravljanje dejavnosti embalažnih družb, kvartalno preverja izpolnjevanje obveznosti embalažnih družb in takoj ukrepa, če pride do neizpolnjevanja obveznosti, prav tako pa naj zniža mejne količine (15 ton) za plačevanje stroškov ravnanja z odpadno embalažo za zavezance.

Vaše komunalno podjetje je med tistimi v Sloveniji, ki finančno stimulira občane pri ločenem zbiranju odpadkov. Kakšne rezultate vam daje akcija »S Kokom ceneje«?
Akcija »S KOKOM CENEJE« omogoča vsem tistim občanom, ki pripeljejo koristne odpadke na Zbirni center Vrhnika, znižanje stroška za ravnanje z odpadki. Leta 2000, ko smo akcijo začeli, so občani odpadke namesto na ekološke otoke pripeljali v naš center 8.038 kg koristnih odpadkov. Količine so se postopoma povečevale in leta 2010 dosegle 23.406 kg.

Akcijo smo leta 2013 prenovili, tako da smo povečali spodbudo oziroma popust pri plačilu položnice. Ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni za udeležence akcije, je mogoče doseči popuste, ki se sproti odštevajo od vsote na položnici. Akcija je zastavljena tako, da za vsak prineseni kilogram (steklo, papir in embalaža), ki sicer spada na ekološki otok, dobi občan eno točko, ki je vredna 0,1095 EUR (z vključenim DDV). Prenovljena akcija je upravičila naša pričakovanja. Akcijo nadaljujemo, saj so občani z njo izredno zadovoljni.

Občani lahko točke pridobijo z oddajo pločevink in konzerv, plastenk, kartonske embalaže za tekočine: tetrapake, steklenice, kozarce in stekleno embalažo, papir in karton.

Koristni odpadki, namenjeni za sodelovanje v akciji, morajo biti stisnjeni oziroma zloženi. V embalaži ne sme biti vsebine, tekočine ali drugih živil. Leta 2013 smo v akciji Koko zbrali 30 ton stekla, papirja in embalaže.

Tabela: Odstotek ločeno zbranih odpadkov v okviru JP KPV, d.o.o. [%]

Torej ste vse uspešnejši pri ločenem zbiranju odpadkov. Kakšni so izsledki zadnjih pet let? S čim lahko potrdite, da na vašem območju ravnate z odpadki kot surovino?
Ločeno zbiranje odpadkov, ki ga izvajamo že 19 let, začetek je bil maja 1995, pomeni manj obremenjevanja okolja zaradi zmanjšane količine odpadkov, oddanih v obdelavo, in večje količine koristnih odpadkov. Leta 2013 nam je skupaj z občani uspelo izločiti 76,17 % koristnih odpadkov.

Boljši rezultati ločenega zbiranja zmanjšujejo in bodo še bolj zmanjšali količine ostankov komunalnih odpadkov. Ali to pomeni, da bodo sortirnice čedalje bolj prazne in da bo centrom za ravnanje z odpadki primanjkovalo – odpadkov? Kakšno je stanje pri vas?
Ločeno zbrane frakcije, kot so steklo, papir in plastična oziroma kovinska embalaža, organski odpadki, nevarni odpadki, sveče, odpadna električna in elektronska oprema, les in lesena embalaža, kovine, gume, tekstil in ravno steklo, ki jih občani prinašajo na ekološke otoke oziroma pripeljejo v zbirni center, so surovine, ki jih je mogoče ponovno vključiti v proizvodni proces. Celotna količina odpadkov na letni ravni znaša okoli 8000 ton. Vse bolj ozaveščenim občanov gre zahvala, da so ti odpadki vsako leto natančneje ločeni, to pa je ključ do uspešnega ločevanja odpadkov.

Res je, da količine oddanih mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo še vedno strmo padajo. V primerjavi z letom 2012 smo leta 2013 zmanjšali te odpadke za 15,17 %. Take uspehe in tako ambiciozne cilje je bilo mogoče doseči predvsem z dolgoletnim intenzivnim ozaveščanjem občanov, konkretnim in stalnim nadzorom, opozarjanjem na terenu in s pogovori z odgovornimi v podjetjih, pri obrtnikih in javnih ustanovah. Uspeh pri ločevanju odpadkov dokazuje tudi zmanjševanje količine mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, ki se je s 190 kg/občana leta 2009 znižala na 80 kg/občana leta 2013. Prav tako so k intenzivnemu ločevanju odpadkov pristopili tudi preostali uporabniki, kot so podjetja, samostojni podjetniki, druge organizacije in ustanove.

Ali ste na svojem območju povsem odpravili nepravilno odlaganje odpadkov in črna odlagališča?
Pri individualnih hišah so odpadki zelo natančno ločeni. Nekaj slabše je v večstanovanjskih objektih. Vendar se tudi na teh odjemnih mestih stanje iz dneva v dan izboljšuje, predvsem tam, kjer so že naredili tako imenovane »smetarnike«, lično izdelane nadstreške, ki so zaklenjeni. V teh primerih je zelo dobrodošla »sosedska kontrola«, ki prispeva k izboljšanju ločevanja tudi pri tistih, ki so manj dosledni.

Učinkovito ločevanje odpadkov prebivalcev z območja občin Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika je omogočilo tudi prehod na manj pogost odvoz mešanih komunalnih odpadkov, ki ga od začetka aprila 2013 izvajamo le na vsake 4 tedne.

Ali je tako tudi zaradi vaše dolgoletne tradicije pri ločenem zbiranju?
Morda. Občani naših občin so glede ločevanja odpadkov res med najbolj ozaveščenimi v Sloveniji. Po tem prekašajo tudi večino prebivalcev Evropske unije. Zato pri uvedbi 4-tedenskega odvoza mešanih komunalnih odpadkov nimamo večjih težav. Opažamo, da so zabojniki tudi zdaj napolnjeni le približno do polovice. Prepričani smo, da je tudi ta sprememba pripomogla k še doslednejšemu ločevanju pri občanih, k znižanju stroška obdelave in odlaganja odpadkov oziroma k zvečanju količine ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih. Strošek prevoza se zato prerazporeja na še pogostejše praznjenje ekoloških otokov, saj se nekateri ekološki otoki polnijo tako hitro, da moramo embalažo na najbolj obremenjenih lokacijah odvažati vsak dan.

Tudi pri bioloških odpadkih imate lepo tradicijo. Kako v občini izvajate biološko uredbo, predvsem zato, ker ste bili med prvimi, ki so začeli ločeno zbirati organske odpadke?
Organski odpadki pomenijo visok delež med ločeno zbranimi odpadki, leta 2013 kar 39 %. Z zbiranjem organskih odpadkov smo orali ledino že maja 1995, ko so gospodinjstva prejela brezplačne zelene zabojnike ali kompostnike. Zbiranje organskih odpadkov gospodinjstev spada na našem območju v vrh ločenega zbiranja v Sloveniji. Leta 2013 smo zbrali 3.066 ton organskih odpadkov, kar predstavlja 130,62 kg/občana leta 2013. Organske odpadke občani vestno ločujejo in oddajajo v zelene zabojnike ali jih kompostirajo sami. Poleg tega občanom omogočamo, da lahko v Zbirni center Vrhnika brezplačno pripeljejo tudi dodatne količine zelenega vrtnega odreza.

Zakaj ste se odločili, da lahko občani oddajo odpadna zdravila v zbirnem centru in da uvedete posebne zabojnike za plenice?
Nevarne odpadke zbiramo že od leta 1997. Občani lahko pripeljejo tovrstne odpadke, vključno z odpadnimi zdravili iz gospodinjstev, na Zbirni center Vrhnika. Poleg tega na terenu organiziramo dvakrat letno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. V zadnjih petih letih smo jih zbrali povprečno 40 ton/leto.

Ob sprejetju odločitve, da preidemo na 4-tedenski odvoz mešanih komunalnih odpadkov, se je postavilo tudi vprašanje plenic, zato smo sprejeli tudi odločitev, da ponudimo tistim občanom, ki imajo med mešanimi komunalnimi odpadki veliko plenic, brezplačen dodaten zabojnik. Občani so bili s to storitvijo zadovoljni in zdaj imamo na terenu za te namene manj kot 200 zabojnikov prostornine 120 litrov in 200 zadovoljnih uporabnikov. Zabojnike nam občani vrnejo, ko nimajo več plenic.

Če občani ocenijo, da zaradi plenic potrebujejo dodaten zabojnik, pokličejo ali pošljejo sporočilo po elektronski pošti in navedejo telefonsko številko. Za zapisnik o brezplačnem najemu zabojnika potrebujemo nekaj podatkov. Zabojnik z oznako našega podjetja jim dostavimo v nekaj dneh na dom skupaj z zapisnikom. Podpisan izvod vrnejo za našo evidenco.

V občini ste se odločili za zemeljski plin. Zakaj in kako razširjena je njegova uporaba?
Zgodovina vrhniškega plinovoda sega na začetek devetdesetih let. Lokalna skupnost se je odločila za plinifikacijo predvsem zato, da bi izboljšala kakovost zraka, ki je bila zaradi uporabe neprimernih goriv in geografske lege v zimskem obdobju, ko so inverzije, izredno slaba. Od leta 1996 je plinovodno omrežje od skromnih šeststo metrov v stanovanjskem naselju Vrtnarija leta 2013 že naraslo na skoraj 35 km in zajema območje mesta Vrhnika, krajevne skupnosti Sinja Gorica in Janezove vasi.

V nekaterih občinah odjem plina pada.
Z rastjo omrežja se je večalo število odjemalcev in količina letnega odjema. Od dobrih sto tisoč Sm³ v letu 1992 je odjem v letu 2010 dosegel skoraj 2.300.000 Sm³ plina. V zadnjih treh letih pa kljub širitvi omrežja količina distribuiranega plina pri nas pada. Vzrokov za manjši odjem je več: sprejem Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS 52/2010), ki od investitorjev zahteva, da najmanj 25 % potrebne energije zagotovijo iz obnovljivih virov, dodatna toplotna izolacija stanovanjskih in poslovnih objektov, kamor spada tudi zamenjava starih oken in vrat. Precej vpliva tudi uvedba delilnikov v skupnih kotlovnicah. Ob koncu leta 2012 je šel v stečaj največji odjemalec, ki je zemeljski plin uporabljal v tehnološkem procesu rotacijskega litja plastike, kar je povzročilo manj distribuiranega plina.

Zemeljski plin je glavni energent za več kot polovico gospodinjstev z območij, ki jih pokriva plinovodno omrežje. Poseben problem predstavlja 262 neaktivnih odjemalcev, ki imajo vhišah plinski priključek, vendar ga ne uporabljajo. Kljub vsakoletnim akcijam, da bi spodbudili več odjemalcev k zamenjavi kurilnega olja z zemeljskim plinom in kljub dodatni finančni spodbudi občine, ki je znižala ceno povračila za priključitev na distribucijsko omrežje za 50 %, se število neaktivnih zelo počasi manjša. Večina jih tako, žal, še vedno vztraja pri neracionalni uporabi starih peči, dokler te delujejo.

Odgovorni ste tudi za javno razsvetljavo. Ali pri tem upoštevate lani dopolnjeno uredbo o svetlobnem onesnaževanju?
Naše podjetje tekoče in uspešno izpolnjuje določila uredbe o svetlobnem onesnaževanju iz leta 2007. Od skupnega števila 1584 svetilk v Občini Vrhnika je zamenjanih ali na novo postavljenih 1029. Po uveljavitvi uredbe zmanjšujemo porabo električne energije kljub naraščanju števila svetilk. V letu 2013 se je poraba energije zaradi večjega števila zamenjanih svetilk zmanjšala v primerjavi z letom prej celo za 10 %. Povprečna poraba na prebivalca je leta 2013 znašala 41 KWh, kar pomeni, da smo na Vrhniki že dosegli ciljno vrednost uredbe, ki v 5. členu določa, da do leta 2016 ne sme presegati 44,50 KWh/prebivalca. Tudi na poslovni stavbi našega podjetja smo že pred štirimi leti zamenjali vse svetilke za interno zunanjo osvetlitev s takimi, ki ustrezajo novi uredbi.

Za izvajanje zadnjega dopolnila k uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja pa smo se posvetovali tudi s predstavniki večjih izvajalskih podjetij, ki vzdržujejo javno razsvetljavo, in nekaterimi strokovnjaki za električno razsvetljavo. To dopolnilo k uredbi namreč predpisuje merjenje osvetlitve na oknih varovanih objektov in ni neposredno vezano na upravljavce in vzdrževalce javne razsvetljave. Po informacijah, ki so nam znane, je ta del uredbe zapisan tako, da ga dejansko ni mogoče izvajati.

Letos praznuje podjetje 50-letnico. Kaj bi izzgodovine podjetja kot glavni mejnik? Kaj postavljate v ospredje razvoja?
V petdesetih letih delovanja podjetja se zagotovo nabere kar nekaj prelomnih dogodkov in mejnikov, ki pustijo pečat podjetju, sodelavcem in občanom. Naše podjetje si nenehno prizadeva za skladno izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti. Uspešnost takega sistema ima več pozitivnih sinergijskih učinkov, ki kažejo predvsem načrtno izrabo kapacitet in razbremenjevanje cen obveznih gospodarskih javnih služb (GJS).

Skupaj s predstavniki Občine Vrhnika nam je uspelo, da smo prvi v Sloveniji pridobili soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje k uporabi notranjih (»in-house«) naročil tudi za projekte, financirane iz kohezijskih sredstev. Prepričani smo, da smo s tem, ko smo »orali ledino« na tem področju, postavili vzorčni primer drugim komunalnim podjetjem oziroma občinam, da bodo lažje pridobivali ta soglasja.

Snujemo nove oblike spodbujanja občanov k varovanju narave in odgovornemu vedenju do soljudi. Med glavne razvojne načrte vsekakor uvrščamo razvoj blagovne znamke DEPO, s katero želimo doseči, da bi bil center ponovne uporabe (CPU) malo drugačen, kot je drugje po Sloveniji ali širše. Prakse drugih uspešnih centrov ponovne uporabe (CPU) želimo nadgraditi predvsem tako, da jim damo več vsebine. Tako poleg rabljenih predmetov ponujamo tudi preoblikovane oziroma »redizajnirane« izdelke, narejene iz odpadnih materialov, ki dosegajo večjo dodano vrednost. Poleg tega je cilj DEPO povezati različne umetnike in rokodelce, ki bodo vdahnili življenje odsluženim predmetom.