Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol – EOL 129/130

Kot znanstveno-raziskovalni zavod ste sicer usmerjeni predvsem v gradbeništvo, vendar je prav ta panoga, ko gre za nove materiale, za energetsko učinkovitost, za uporabo sekundarnih surovin in za uporabo novih tehnologij zelo v središču modela trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva.

Da, gradbeništvo ima po svoji naravi pomembno vlogo v modelu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, saj je velik porabnik surovin. Istočasno seveda proizvaja tudi nekatere vrste odpadkov, ki se po predelavi veliki meri lahko ponovno uporabijo. Zato se ZAG kot znanstveno-raziskovalna inštitucija intenzivno usmerja v te, trenutno zelo aktualne teme. Naj povem, da to področje ni novo, saj se z recikliranjem ukvarjamo že več kot 40 let. Povečana skrb za varstvo okolja in učinkovito rabo virov je seveda pospešila razvoj novih metodologij in tehnologij. A ne gre le za odpadke, gre tudi za rabo tal in vode oziroma za remediacijo okolja.

Ali to pomeni, da je vse več sredstev za znanstveno in raziskovalno delo?

Je, v zadnjih letih Evropa zelo poudarja inovacijsko-raziskovalne projekte s tega področja, saj je v okviru Obzorja 2020 veliko tem s področja krožnega gospodarstva. Gre za izrabo odpadkov kot sekundarnih surovin, za razvoj novih tehnologij za kaskadno recikliranje in podobno. V Sloveniji posebne oblike financiranja za to področje nimamo. Razen projektov v okviru Strategije pametne specializacije (SPS), ki jih razpisujeta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). So pa ti mehanizmi za industrijo manj atraktivni zaradi nižjega deleža sofinanciranja predvsem tehnologij in storitev na višjih tehnoloških ravneh. Določene težave imamo tudi na inštitutih, saj ocenjena vrednost ur ne dosega tistih, ki so v EU projektih.

Toda najnovejše gradivo, Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, zelo poudarja inovacije, raziskave in razvoj.

Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je primer pristopa od zgoraj navzdol, v katerem na žalost gradbeništvo sploh ni omenjeno. Manjkajo akcijski načrti, pristop od spodaj navzgor, in upoštevanje operative, ki že dela na teh področjih. Nekatere raziskovalne inštitucije in industrijski partnerji smo dokaj uspešni pri pridobivanju evropskih projektov, vendar to v domačih krogih žal ni dovolj prepoznano. ZAG trenutno koordinira oziroma sodeluje vsaj v 3 večjih H2020 projektih s tega področja. V PaperChain vpeljujemo nove modele krožnega gospodarstva z odpadki in stranskimi proizvodi, nastalimi v papirniški industriji. V okviru projekta Cinderela vzpostavljamo nove urbane krožne poslovne modele in storitve v gradbeništvu z recikliranjem in kaskadno ekstrakcijo odpadkov. Pri InnoWEE razvijamo nove prefabricirane fasadne elemente iz gradbenih odpadkov. Skupaj z Geološkim zavodom Slovenije (GeoZS) smo zelo aktivni tudi v KIC (Knowledge and Innovation Centre) Raw Materials, kjer se osredotočamo predvsem na kaskadne ekstrakcije surovin iz rudarskih in industrijskih odpadkov.

To so evropski projekti. Ali Slovenija z deležem sredstev za znanost tudi dokazuje to usmeritev?

Večina prej omenjenega kaže, da ne. Vendar po mojem mnenju ni glavna težava pri sredstvih za znanost. Predvsem manjka podpore in sredstev za tehnološki in okoljski razvoj. Slovenija namreč nima Tehnološke agencije, ki bi pokrivala višje nivoje tehnološke razvitosti (TRL 5-9) oziroma omogočila prenos rezultatov raziskav v prakso. To sicer do določene mere rešujejo mehanizmi Strategije pametne specializacije (SPS), vendar so začasni in so primarno vezani na kohezijska sredstva. Dodaten problem predstavlja konservativna interpretacija Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki otežuje vpeljavo novih tehnologij pri javnih stavbah in infrastrukturi.

Ali priložnost vidi ZAG v akcijskem načrtu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – mreže za prehod v krožno gospodarstvo?

Ta SRIP je platforma, kjer je možno promovirati ideje in se povezovati. Vendar je dejansko financiranje projektov težavno zaradi že prej omejenih ovir. V večjem deležu so sofinancirani projekti z nižjimi tehnološkimi nivoju, manj pa tisti v t.i. fazi doline smrti, večina inovativnih idej namreč v tej fazi umre. Te faze za podjetja predstavljajo višje tveganje in tudi večje potrebne investicije za končni prodor na trg. EU je ta problem prepoznala in je zato preko EIT (European Institute of Technology) na posameznih področjih ustanovila skupnosti znanja in inovacij. Glavna naloga t.i. KIC (Knowledge and Innovation Centre) je, da inovativne ideje tudi hitro in učinkovito prehajajo na trg.

Kje pa so pri nas možnosti za vzpostavitev novih modelov poslovanja, novih materialov in tehnologij, visokotehnoloških proizvodov in storitev … Ali se gradbeništvo prepozna v teh usmeritvah?

Za gradbeništvo na splošno velja, da je relativno konservativen sektor, kar je razumljivo glede na visoke varnostne zahteve stavb in infrastrukture. Vendar so možnosti implementacije inovacij zelo široke. Od uporabe velike količine sekundarnih surovin ter novih tehnologij, ki sledijo tudi trendom razvoja na drugih področjih. Poleg različnih metodologij analiz življenjskega cikla, uporabe novih in recikliranih materialov, je vse bolj očiten prodor digitalizacije in novih procesov. Tu je potrebno omeniti predvsem tehnologije BIM (Building Information Modeling) in različne variante 3D tiskanja.

Aktualno vprašanje trajnostnega gradbeništva so materiali in ravnanje z viri. Nekaterih materialov še ne znamo ustrezno ločevati, ne reciklirati ali predelovati. Delež recikliranih surovin na vhodu ali delež recikliranih materialov v vhodnih surovinah, uporaba sekundarnih surovin, so razvojni izziv za raziskave in za podjetja.

Prototipno, v laboratorijih, znamo narediti že veliko. Glavni problem trajnostnega gradbeništva je finančna upravičenost tovrstnih tehnologij in proizvodov v praksi. Zato se veliko govori o podpornih ukrepih, kot so npr. Zelena javna naročila, okoljske takse in subvencije.

Premiki so? Kako sledi praksa?

Stvari potekajo na dveh nivojih. Praksa je proaktivna. Proizvaja in uporablja trajnostne tehnologije in materiale, ki so ekonomsko vzdržne. Imamo učinkovite primere kaskadne ekstrakcije, industrijske simbioze in krožnega gospodarstva, ki pa se morda tako ne imenujejo. Tiste, ki v praksi ne zaživijo, so posledica ekonomske neupravičenosti. Na primer zaradi daljšega transporta, potrebnega večjega začetnega vlaganja, težjega pridobivanja potrebne dokumentacije, premajhnih količin odpadkov, in podobno. Ena izmed pomembnih ovir je tudi nizka družbena sprejemljivost novih materialov in tehnologij, ki vključujejo reciklirane odpadke. Drug nivo aktivnosti, v katere se ZAG vključuje, je priprava politik in potrebnih sistemskih okvirov. Mislim na pripravo kriterijev za Zelena javna naročila, na pripravo različnih tehničnih specifikacij za uporabo recikliranih materialov, na izobraževanje in ozaveščanje.

Eno izmed fokusnih področij v gradbeništvu naj bi bila uvajanje tehnologij za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov. Ali si je panoga po krizi že toliko opomogla, da vlaga v nove tehnologije? Kaj lahko spodbudi vaš zavod kot raziskovalna organizacija?

Ne govorimo o ponovni uporabi odpadkov, ampak o gradbenih proizvodih iz predelanih odpadkov. Prednost je kaskadno recikliranje, ekstrakcija pomembnih surovin in končna uporaba v gradbeništvu. Situacija se spreminja, saj podjetja vlagajo v nove, okolju prijaznejše tehnologije. ZAG ima pri tem večplastno vlogo. Dajemo ideje, razvijamo tehnologije, iščemo komplementarne partnerje, tudi v tujini, ter izvajamo preskušanje v laboratoriju in na terenu.

Danes je vse več posvetov in strokovnih razprav o pametnih stavbah in o energetski učinkovitosti stavb, kar je eno izmed vaših temeljnih raziskovalnih področij. Kako torej graditi, da bo stavba malo energijska in da bo pošiljala v zrak kar najmanj emisij? Koliko izpustov toplogrednih plinov povzročajo današnje stavbe in kaj bi morali postaviti kot temelj pri načrtovanju gradenj, če bi upoštevali vidik vgrajenih emisij? Lahko navedete kakšne dobre primere prakse?

Temelj energijske učinkovitosti stavb je še vedno učinkovit stavbni ovoj, ki zagotavlja, da energija iz ogrevane notranjosti stavbe prehaja v čim manjši meri v zunanje okolje. Seveda vključuje vse elemente stavbnega ovoja, tudi okna in vrata, ter eliminacijo toplotnih mostov. Na ta način lahko z istočasno integracijo učinkovitih sistemov ogrevanja, prezračevanja in hlajenja zagotovimo nizko rabo energije stavbe med njenim obratovanjem. Istočasno moram omeniti, da je proizvodnja emisij pomembna v vseh fazah življenjske dobe stavbe. Od nastajanja gradbenih proizvodov do procesa gradnje, vseh stopenj sprememb na stavbi, denimo vzdrževanje, prenove in drugo, do razgradnje stavbe. Analize, ki pokrivajo celotno življenjsko dobo stavbe, so kompleksne. Niso še povsem dorečene. A vendar smo ugotovili, da se z nizkoenergijskimi hišami proizvodnja emisij premika v prid faze rabe stavbe. To pomeni, da se relativno več emisij proizvede po fazi gradnje stavbe. Ne glede na to je smiselno stavbe graditi kot zelo nizko energijske ter preostanek energije, potrebne za njeno delovanje, proizvesti iz obnovljivih virov in sicer lokalno, na stavbi ali v njeni neposredni okolici. Stavbe, ki se gradijo po današnjih standardih oziroma zakonodaji, niso toliko problematične z vidika rabe energije, kot so starejše, energijsko zelo potratne stavbe. Ključni izziv torej še vedno predstavlja energijska prenova obstoječega stavbnega fonda, ki je v Sloveniji in tudi v Evropi še vedno pod 3% na leto.

Sodelujete v številnih mednarodnih raziskovalnih projektih. Kaj vam finančno pomeni udeležba v teh projektih?

V preteklosti so mednarodne raziskave za ZAG pomenile predvsem stik s svetovnimi trendi, sedaj smo očitno že postali sokreator ključnih raziskovalnih vsebin. Tudi zato sodelovanje v mednarodnih projektih predstavlja pomemben finančni delež, saj se že bližamo 10%-kom celotnih prihodkov. Naj povem, da se celotni delež raziskav ob vseh naših zelo razvejanih in različnih aktivnostih bliža 40%-kom prihodkov. S tem postajamo primerljivi z inštituti v najbolj razvitih državah EU.

ZAG že dolgo časa kot storitev izvaja analizo življenjskega cikla materiala in izdelkov. Metoda LCA se sicer v Sloveniji počasi uveljavlja. Se interes na trgu za LCA povečuje? Ali pa na primer za izračun okoljskega odtisa različnih stavb?

ZAG se ukvarja z analizami življenjskega cikla materialov, izdelkov, stavb in objektov z raziskovalnega in tudi s strokovnega stališča. Pripravljamo Okoljske deklaracije izdelkov (EPD – Environmental Product Declaration), kjer v zadnjem času povpraševanje izrazito narašča. Verjetno je to povezano z zahtevami trga oziroma z večjim obsegom okoljskega certificiranja stavb po sistemih DGNB, LEED, ipd. ZAG EPD program je polnopravni član evropskega združenja Eco platform, kar pomeni, da so analize veljavne tudi na ostalih evropskih trgih. V raziskavah pogosto izvajamo okoljske analize procesov, kjer primerjamo različne pristope ter iščemo možnosti za izboljšave oziroma zmanjševanje odtisov. Večja skupina projektov, v katerega smo vključeni z LCA, spremlja odtise, ki nastajajo v modelu krožnega gospodarstva. Tu se pokažejo skrite prednosti okoljskih analiz, kar pogosto katalizira nova sodelovanja, odpira nove priložnosti in hkrati omogoča tudi podajanje okoljskih informacij na jasen in strukturiran način.

S katerimi rezultati se lahko pohvali Kompetenčni center za trajnostno in inovativno gradbeništvo?

V KC TIGR smo dosegli več zelo različnih rezultatov, od teoretičnih analiz, na primer glede koncepta stavb bodočnosti, do horizontalnih metodologij (npr. LCA), ki so vzporedno obravnavale vse nove proizvode, do zelo konkretnih rešitev industrijskih partnerjev. Med njimi so aplikacija spektralno selektivnega premaza, razvoj večslojnega steklenega fasadnega elementa, nov kompaktni sistem z biološkim-fizikalnim postopkom čiščenja odpadnih vod, konceptualni razvoj skupine senzorjev, ki lahko predstavljajo pomemben vir informacij o zgradbi, nove premazne sisteme za povečanje trajnosti lesnim konstrukcijam in drugo.

Za katera vaša področja in storitve je na domačem in tujem trgu največ povpraševanja? Ali domača industrija kaže interes za sodelovanje v mednarodnih raziskavah?

Dobršen del industrije kaže relativno veliko zanimanje za sodelovanje v skupnih raziskavah. Podjetja so ugotovila, da jim le stalni tehnološki razvoj omogoča ustrezno nastopanje v mednarodni konkurenci. Nekoliko specifičen položaj imajo manjša podjetja, ki trenutno še uspešno nastopajo v lokalnem okolju in nimajo zadostnega kadrovskega bazena za usmerjeni razvoj. Verjetno bodo čez čas tudi ta podjetja morala slediti tehnološkim spremembam oziroma se povezati v ustrezne mreže ali partnerstva.