Zeleno omrežje Slovenije
| Avtorica: dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica, GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij |
V Sloveniji obstaja tveganje ne doseganja slovenskih/EU ciljev (2025 in 2029) na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač za namene recikliranja. Embalaža pijač, kot so plastenke in pločevinke, ko jih zavržemo, predstavlja pomemben tok odpadne embalaže. Pri zbiranju imamo dve veliki kategoriji po tržnih deležih pijač, in sicer 42 % delež piva in 28 % delež vode. Prevladujeta dve glavni vrsti embalaže, in sicer 53 % pijač je v pločevinkah in 47 % v PET plastenkah. Posebnost Slovenije je tudi struktura trgovine. Na trg damo v Sloveniji na leto okoli 510 milijonov enot embalaže pijač.
Združenje industrije pijač pri GZS–Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je širši zainteresirani javnosti v maju predstavilo zaključke dvoletne študije o uvedbi kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač v Sloveniji. Gre za prvo vseobsežno študijo na tem področju v Sloveniji, ki jo je na pobudo Združenja industrije pijač izvedel mednarodni strokovnjak.
Študija predlaga uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač za doseganje ciljev Slovenije in SUP (EU) ter zagotavlja zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev na področju rPET. Hkrati pa predlaga, da se v kavcijski sistem vključijo tudi pločevinke pijač. Udeležba proizvajalcev pijač je obvezna, prav tako prevzem s strani prodajnih mest. Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi t. i. administrator. Slednji je zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodi ga odgovorni sektor, tj. sektor proizvodnje pijač. Potrošnikom mora biti kavcija v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače. Vzpostavitev kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke pijač (embalaža za enkratno uporabo) je dopolnitev oz. nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten sistem.
Združenje industrije pijač pri GZS–Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri vzpostavitvi kavcijskega sistema v Sloveniji predlaga, da le-ta zajame plastenke PET in pločevinke brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva/vina. Smiselno bi bilo zajeti volumen embalaže od 0,1 l do 3,0 l. Predlagana je tudi višina kavcije, in sicer 0,20 EUR, ki naj ne bo obdavčena. Glede dokončne odločitve višine kavcije za Slovenijo pa Združenje industrije pijač v okviru študije predlaga, da je potrebno narediti podrobnejšo potrošniško raziskavo.
Kavcijski sistem za embalažo pijač je vzpostavljen in delujoč že v 13 državah Evropske unije: Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska. V Sloveniji že imamo vzpostavljen kavcijski sistem za povratno stekleno embalažo pijač.
Prednosti kavcijskega sistema so številne, pri čemer so ključne:
- sledenje in doseganje sedanjih in prihodnjih okoljskih materialnih ciljev Slovenije na področju zbiranja in recikliranja (visoke stopnje vračanja),
- zmanjševanje onesnaženja, smetenja, emisij CO₂,
- visoka razpoložljivost recikliranega PET in aluminija, primernega za ponoven stik z živili (zaprta zanka, plastenka za plastenko),
- zmanjševanje porabe deviškega materiala z višjo stopnjo porabe recikliranega materiala,
- omejevanje pronicanja plastičnih mikrodelcev v okolje,
- dvig okoljskega zavedanja pri potrošnikih ob ustreznem in konstantnem pristopu ozaveščanja, informiranja in spodbujanja ter
- nenazadnje, kavcijski sistem je primer učinkovitega sistema v kontekstu krožnega gospodarstva.
Združenje industrije pijač (ZIP) je sektorsko združenje v okviru GZS–Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS–ZKŽP) in reprezentativni predstavnik sektorja. ZIP združuje, povezuje in zastopa interese industrije pijač v odnosu do državnih organov in evropskih panožnih združenj, oblikuje stališča in zagotavlja strokovno pomoč članstvu. ZIP je aktivni član evropskega združenja za brezalkoholne pijače (UNESDA) in evropskega združenja proizvajalcev naravnih mineralnih vod (NMWE). Člani ZIP so Atlantic Droga Kolinska d.o.o., Bio-Sad d.o.o., Coca-cola HBC Slovenija d.o.o., Costella d.o.o., Dana d.o.o., Fructal d.o.o., Nektar Natura d.o.o., Pivovarna Laško Union d.o.o., Radenska d.o.o., Roiss d.o.o. (Red Bull), Vipi d.o.o. in Vital Mestinje d.o.o.
