| Embalaža »s seboj« | | Majdi Kosi | |
| Priročnost embalaže za »s seboj« oziroma »on the go« ali »to go«, kot jo imenujemo, ima svoje prednosti in slabosti. Tovrstna embalaža je večinoma namenjena enkratni uporabi, kljub temu pa mora zaradi svojega namena uporabe na poti ustrezati pomembnim merilom – fleksibilni in varni uporabi, ustrezni zaščiti vsebine, reciklabilnosti materiala. Kakšno embalažo izbrati, da bo kar najustreznejša za uporabo in da bo najmanj obremenjevala okolje? | |
Današnji hiter življenjski tempo nas je prisilil, da hitro in kjer koli zaužijemo obrok in tako prehranjevanje je postalo že stalnica. Zahtevamo in pričakujemo visoko kakovost vsebine in embalaže ter priročno pripravljene obroke in prigrizke, ki jih lahko odnesemo s seboj. Embalaža pripravljenega obroka mora biti zato praktična in racionalna, dovolj majhna, da jo shranimo v torbo, in dovolj priročna, da si lahko obrok privoščimo kjer koli. Uporabniki smo hkrati vse bolj ozaveščeni in si želimo embalažo, ki zadosti trajnostnim merilom, je reciklabilna in prijazna do okolja. Ključno vlogo pri izboru embalaže za izdelke, ki jih potrošniki vzamejo s seboj, imajo predvsem distributerji tovrstnih izdelkov. S stališča kakovosti in varnosti mora embalaža izpolnjevati osnovno funkcijo, da zaščiti živilo pred zunanjimi vplivi, da lahko kupec pakirano živilo zaužije brez pomislekov o tveganjih zaradi embalaže. Nekatere večje distributerje smo povprašali, čemu dajejo prednost pri izboru, kakšne so razlike med snovanjem oziroma izborom embalaže »on the go« in običajne embalaže ter kakšno vlogo igra trajnostni vidik reciklabilnosti embalaže, ki jo potrošniki vzamejo s seboj.
Aleksander Salkič, vodja strateško-korporativnega komuniciranja v Petrolu d. d., pojasnjuje, da je pri izboru dobaviteljev embalaže, ki jo kupci vzamejo s seboj, najpomembneje, da je uporabljena embalaža varna. To pomeni, da so materiali in izdelki za embalažo proizvedeni v skladu z dobro proizvodno prakso (določena v Uredbi (ES) 2023/2006), da v normalnih ali predvidljivih okoliščinah uporabe njihove sestavine ne prehajajo v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil ali povzročale poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti. Vsak dobavitelj Petrola mora predložiti izjave o skladnosti za vsak del embalaže z vsemi zahtevami, ki jih predpisuje Uredba 1935/2004/ES. Material za embalažo mora biti označen skladno z uredbama 1935/2004/ES in EU 10/2011. Prav tako mora imeti dobavitelj tudi ustrezno registracijo pri Zdravstvenem inšpektoratu RS, v pogodbi pa se dobavitelj dodatno obveže, da so materiali in izdelki proizvedeni skladno z zakonskimi predpisi in standardi kakovosti, da ima uvedeno dobro proizvodno prakso in dokumentiran sistem sledljivosti. Pri izboru dobaviteljev embalaže v Petrolu torej posebno pozornost posvečajo embalaži, varni za kupca in dovolj kakovostni za izpolnjevanje osnovne funkcije, da je ustrezno funkcionalna in da zadostuje najvišjim kriterijem reciklabilnosti.
Primož Skubic, predstavnik odnosov z javnostmi v podjetju Coca-Cola, ki je kot eden najuspešnejših mednarodnih gigantov še posebno pozoren na ustrezno izbiro embalaže za kanal »on the go«, pravi, da upoštevajo predvsem funkcionalnost in priročnost embalaže ter kakovost materialov, s katerimi ohranjajo in zagotavljajo kakovost pijač. Odločitev za izbor embalaže je zasnovana v sodelovanju z lastnikom blagovnih znamk (The Coca-Cola Company). Vseskozi skrbijo za pomemben vidik optimizacije embalaže, v okviru katere zmanjšujejo uporabo sekundarnih in terciarnih materialov ter prilagajajo maso embalaže. Uporabljajo reciklirane materiale PET in stremijo k povečanju njihove uporabe, kar pomeni, da je cilj »plastenka za plastenko« oziroma ponovna uporaba recikliranih meterialov PET za izdelavo nove plastenke, poleg teh pa za svoje proizvode uporabljajo tudi stekleno povratno embalažo.
Valentina Danev, predstavnica za odnose z javnostmi v OMV Slovenija, ki embalažo »za s seboj« ponuja v okviru bencinskih servisov s ponudbo VIVA, odgovarja, da je pri izboru embalaže »za s seboj« ključno, da embalaža ustreza proizvodu. Predvsem mora biti lahka in ustrezati merilom varne uporabe (še posebno pri vročih ali hladnih proizvodih), izjemnega pomena so še kakovost materiala, fleksibilnost in praktična velikost, ustrezna oblika za označevanje z lastno blagovno znamko VIVA in možnost komunikacije lastnosti proizvoda. Embalaža sporoča osebnost blagovne znamke, zato sta oblikovanje in videz zelo pomembna. Glede na lastnosti izdelkov blagovne znamke VIVA mora biti embalaža ustrezna za preprosto uživanje izdelkov med potjo, tudi v avtomobilu. Dober primer je na primer pakiranje sendvičev Panini, katerih embalaža vsebuje tudi ločeno pakiranje servietk. Prav ob upoštevanju trajnostnega vidika in reciklabilnosti, ki sta ključnega pomena pri izboru embalaže, so v OMV Slovenija zamenjali nakupovalne vrečke, ki so danes papirnate in ne več plastične. Vseskozi se odločajo za bolj ekološki material, skladno s korporativno strategijo trajnostne usmeritve. Ob oblikovanju nove embalaže so pozorni na to, da embalaža ni preveč kompleksna in da jo je mogoče po uporabi izdelka skladno z ustreznim odlaganjem odpadnega materiala ponovno uporabiti.
Tomaž Erjavec, vodja komuniciranja, marketinga in nabave v podjetju McDonald`s Slovenija d. o. o., ki slovi po svetovno prepoznavni to-go embalaži, poudarja, da v podjetju upoštevajo vrsto ukrepov in ciljev za spoštovanje interne politike za trajnostno embalažo. Gre za varčevanje fosilnih virov z uporabo obnovljivih virov, za zmanjševanje uporabljene embalaže ter za doseganje optimalne ravni recikliranega materiala v embalaži. Cilj podjetja je imeti 100-% obnovljivo embalažo – trenutno več kot 70 % embalaže prihaja iz obnovljivih virov. Dober primer so pokrovčki lončkov za pijače, narejeni iz polietilenske plastike. Ta se zmelje ter ponovno termično obdela (ekstrudira), tako da iz odpadne embalaže nastajajo regranulati polietilena, iz tovrstnih regranulatov pa se nato izdelajo cevi, ohišja za svinčnike, palete, gajbice. Tudi pri lončkih gre za embalažo iz sestavljenih materialov. Osnovni material je papir, da pa papir ne prepušča vode, je lonček ojačen s plastiko. Večina najbolj znanih McDonald’sovih embalaž je iz kartona. Pri teh gre po uporabi že za uveljavljene postopke reciklaže. Po razpuščanju v pulperju nastane papirna masa, iz katere s sušenjem in prašenjem izdelajo nove papirne pole, ki so uporabne za različne izdelke. Zanimivost embalaže za krompirček je, da dosledno upošteva ISO standarde o okoljskih označbah, zato na embalaži označujejo procent recikliranega papirja. Ta je na embalaži krompirčka naveden v krogu na notranji strani. Napis 70 % torej označuje, da je v embalaži že vgrajenega 70 % recikliranega papirja. V zadnjih letih je mogoče opaziti, da embalaža družbe McDonald`s sporoča tudi nutricionistične vrednosti posameznega izdelka – predvsem gre za nekatere standardne izdelke. Tomaž Erjavec še dodaja, da je potrebno zaradi dejstva, da Slovenija po količini ločeno zbrane odpadne embalaže s področja sestavljenih materialov pomembno zaostaja za Evropo, tem materialom pri izobraževanju nameniti posebno pozornost.
