Sončne elektrarne in požarna varnost
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
V Sloveniji je že nekajkrat zagorelo na strehah objektov zaradi sončnih elektrarn (SE). Med odmevnejšimi primeri sta že dva požara na strehi trgovskega centra v Celju, pri katerem je zgorelo zaradi kratkega stika na eni od sončnih celic. Zagorelo je tudi na industrijskem objektu v Ljubnem ob Savinji in še ponekod. Izjemna škoda je nastala zaradi tovrstnega požara na strehi gospodarskega poslopja na eni od kmetij pod Šmarno goro. Gorele so tudi strehe hiš. Zakaj so sončne elektrarne krive za vse več požarov? Čeprav uradne statistike v Sloveniji nimamo, pa podatki, ki smo jih pridobili od Slovenskega združenja za požarno varnost (SZPV), kažejo, da so v Italiji in Franciji v letih 2009-2019 zabeležili 29 požarov letno na en gigavat proizvedene energije. Ponudniki SE zagotavljajo, da je požare mogoče preprečiti.
Lastnik kmetije v Zavrhu pod Šmarno goro, kjer je lani septembra izbruhnil požar na strehi gospodarskega poslopja, je škodo ocenil na več milijonov evrov. V izjemno čustvenem odzivu je že takrat posumil, kar je kasneje potrdila tudi preiskava, da je vzrok 14 let stara fotovoltaika, ki so jo sicer redno vzdrževali in servisirali. Sončno elektrarno so imeli tudi zavarovano. Gašenje požara je bilo zelo zahtevno, saj je sončna elektrarna delovala tudi po tem, ko so jo odklopili iz električnega omrežja, zato je obstajala nevarnost električnega udara. Pri gašenju požara je sodelovalo 200 gasilcev, štirje pa so pri tem potrebovali zdravstveno oskrbo. To je bil samo eden od več požarov na strehah gospodarskih poslopij lani.
Ponudniki: »Naše SE so varne!«
Z večjim številom sončnih elektrarn se veča tudi število požarov, pritrjujejo v Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV), a obenem pravijo, da so tovrstni požari izredno redki. Da so njihove sončne elektrarne varne, pravijo tako pri GEN-I Sonce kot v podjetju SONCE energija.
»V GEN-I Sonce smo postavili že 10.000 mikro sončnih elektrarn in do sedaj še nismo imeli požara, kjer bi zagorela sama sončna elektrarna,« so zapisali v podjetju. Dodajajo, da so vse njihove mikro sončne elektrarne zgrajene s SolarEdge sistemom, pri katerih uporabljajo tudi njihove optimizatorje. »Tako imenovana SAFE DC tehnologija ima integriranih več varnostnih mehanizmov, ki ob napaki ali izključitvi naprave na strehi zagotavlja varno napetost, manj kot 120 Vdc. Omenjena tehnologija zaznava tudi detekcijo obloka ter poškodbe izolacije vodnikov in s prekinitvijo delovanja SE omeji potencialni izvor požara.«
Da doslej ob montaži več kot 5.000 SE še niso zabeležili požarnega primerna, pravijo tudi v podjetju SONCE energija, kjer vgrajujejo »opremo najvišjega varnostnega razreda A«. To so razsmerniki in moduli lastne blagovne znamke SunContract, s katerimi zadovoljujejo najzahtevnejše varnostne standarde.
V Petrolu pravijo, da veliko pozornosti namenjajo izboru ustrezne opreme, ki b lahko skozi celotno življenjsko dobo kljubovala vsem vremenskim razmeram in zmanjšala možnost nastanka požara. »Zagotavljamo varnost naših sistemov s skrbno izbranimi komponentami najvišje kakovosti, ki imajo vgrajene sisteme za zaznavo morebitnih napak v delovanju sončne elektrarne. Pri izvedbi se osredotočamo na kakovost montaže, kar vključuje pravilno pritrjevanje podkonstrukcije na ostrešje kritine in zagotavljanje ustrezne ozemljitve.«
V ZSFV poudarjajo, da so požari, ki jih povzročijo SE, običajno povezani z električnimi okvarami ali nepravilno namestitvijo. Podobno kot oba ponudnika mirijo, da so sodobne SE oblikovane in izdelane s tehnološkimi in varnostnimi vmesniki oziroma optimizatorji, ki pri panelu poskrbijo za morebiten odklop v primeru težav in s tem skoraj izničijo tveganje za požar, ki izhaja iz fotonapetostnega generatorja.
Zakaj pride do požarov na SE?
Dr. Aleš Jug, predsednik upravnega odbora SZPV pravi, da se običajno napake pojavijo že takoj ob vgradnji, kar proizvajalci odpravijo v času garancije ali celo v fazi preizkusnega zagona. Toda analize minulih požarov po svetu kažejo, da »do večjih odpovedi prihaja po 10 letih uporabe in kasneje. Govorimo o t. i. staranju elektrarne. Tu postane ključnega pomena vzdrževanje in izbor kakovostnih komponent ter preverjenih izvajalcev že v fazi postavitve elektrarne. Izsledki analiz minulih požarov so pokazali, da ob staranju elektrarne najpogosteje zagori zaradi električnih oblokov in pregrevanja kot posledice izbora slabših materialov in pomanjkljive izvedbe.« Dr. Jug še dodaja, da novejši paneli SE res ne gorijo, starejši še vsebujejo plastične materiale, vendar se za pritrditev panelov pogosto uporablja aluminij. »Ta pa pri visokih temperaturah gori, kaplja in ob gašenju z vodo eksplozivno zgoreva.«
Nevarnost za nastanek požara predstavljajo po mnenju dr. Juga poškodovani moduli, oskidirani spoji na električnih instalacijah, kabelske povezave in pregrevanje razsmernikov. Problem se pojavi, ko so ob teh komponentah SE prisotne druge gorljive snovi, kot sta ostrešje in strešna kritina.
Paneli so lahko ovira pri gašenju
»Nekaj zadnjih študij kaže, da lahko namestitev panelov na strehi povzroči hitro napredovanje požarov. Odmik med na streho nameščenimi paneli in streho lahko v primeru požara predstavlja t. i. dimniški učinek, to je posebna faza razvoja požara, ki povzroča višje temperature v požaru in izredno hitro napredovanje požara,« opozarja predsednik SZPV.
Paneli predstavljajo tudi oviro pri gašenju požara. »Gasilci za gašenje požara uporabljajo taktično prezračevanje objektov, kar pomeni, da odprejo streho. S tem se preko nove odprtine na strehi zmanjša količina toplote in dima v gorečem objektu. To upočasni požar, omogoča varnejše reševanje in delo gasilcev. Ker SE streho prekrije, je ta postopek nemogoč ali vsaj otežen,« opisuje vpliv panelov na gasilsko intervencijo dr. Jug in dodaja, da so paneli pod napetostjo tudi pri izključeni SE, kar predstavlja tveganje za gasilce.
Ne varčujte pri stroških vzdrževanja
V SZFV opozarjajo, da je tveganje za požar na SE manjše, če pravilno izberemo kakovostni material, primerno načrtujemo, izberemo kompetentne izvajalce, ki imajo izkušene projektante, opravljamo redni nadzor, vzdrževanje in servisiranje SE ter izvajamo popravila in preglede.
»Prav tako je pomembno, da je izvajalec sposoben redno usposabljati osebje, slediti razvoju tehnologije in prenašati na sodelavce znanje za ravnanje v nujnih primerih, kot so požari ali električne okvare,« pravijo v združenju. Napovedujejo, da bo očitno pomemben premik k večjemu pomenu vzdrževanja prinesel zavarovalniški sektor, saj naj bi bilo zavarovanje SE v prihodnje pogojeno s sklenitvijo pogodbe o vzdrževanju.
Temu pritrjujeta oba ponudnika SE. »Priporočamo, da imetniki SE izberejo strokovno usposobljenega izvajalca za vzdrževanje SE in ne varčujejo pri stroških vzdrževanja,« pravijo v GEN-I Sonce, v SONCE energija pa imajo z večino strank sklenjene vzdrževalne pogodbe, da tudi po postavitvi zagotavljajo nadzor, kar pripomore k stalni skrbi za varnost. Tudi pri Petrolu s strankami tesno sodelujejo in jim ponujajo strokovno svetovanje ter izobraževanje o pravilni uporabi in vzdrževanju sončnih elektrarn. Eden od predlogov je po besedah dr. Juga tudi priprava osnove za certificiranje monterjev in vseh, ki se v življenjskem ciklu srečajo s SE.
Analiza tveganja in ocena požarne varnosti
Dr. Aleš Jug dodaja, da je potrebna tudi dosledna ocena požarne varnosti: »Z izvajalcem se je potrebno pogovoriti o tveganjih, ki izhajajo iz namestitve SE. Podrobno je treba pregledati konstrukcijo strehe. Kot izolacijo ostrešja pogosto uporabljamo stiropor. To ne gre skupaj z na streho nameščeno SE, saj se združita potencialni vir požara in vrsta goriva, ki izredno hitro gori.« Opozarja tudi, da vsak poseg na strehi, potem ko je SE že nameščena, lahko vpliva na požarno varnost. »Smiselno je, da se del in nalog lotevajo osebe, ki poznajo nevarnosti in tveganja.«
Dodaja še, da mora biti pred vgradnjo SE narejena analiza tveganja ter vpliv SE na objekt in neprekinjeno poslovanje podjetja.
V GEN-I Sonce pripravijo za stranke, ki se pri njih odločijo za SE, tudi dokument, v katerem so navedene vse bistvene informacije za izdelavo požarnega načrta. Poskrbijo tudi, da je na vidnem mestu na dostopu do objekta nameščena oznaka, ki opozarja, da je na objektu SE.
Kako je v praksi?
V Leku se na različne načine zavzemajo za odgovorno upravljanje okoljskih vplivov, tudi s postavitvijo malih SE na več lokacijah. V Lendavi so postavili elektrarno z nazivno močjo 200 kW: »Za njeno varno delovanje jo redno pregledujemo in servisiramo ter sledimo zakonodajnim zahtevam. Interno osebje, ki opravlja notranje preglede, je ustrezno usposobljeno, vzpostavljen imamo sistem požarnega alarmiranja. Preventivno in aktivno požarno zaščito izvajata prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, ki deluje na lokaciji, in zunanja poklicna gasilska enota. Oba se redno usposabljata, seznanjena sta s SE ter s požarnim načrtom, ki omogoča poznavanje objekta in njegovih delov ter sistemov, naprav in sredstev.«
V podjetju Merkur so že pred 12 leti postavili SE na strehi trgovskega centra. Zavzemajo se za namestitev SE v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in požarnimi smernicami, namestitev, zagon in predajo v delovanje pa mora izvesti strokovno usposobljena oseba. Dodajajo še, da redno izvajanje pregledov in meritev na SE igrata ključno vlogo pri preprečevanju potencialnih nevarnosti, k daljši življenjski dobi in boljšemu izkoristku.
Zavarovanje za miren spanec
Za postavitev lastnih ali skupnostnih SE so se odločile tudi nekatere občine v Sloveniji.
Ena takih je Ajdovščina, ki velja za prvo samooskrbno skupnost pri nas. Tomaž Jakin, strokovni sodelavec iz oddelka za investicije in gospodarske javne službe Občine Ajdovščina, pravi, da so SE last investitorja. V njihovem primeru je to družba GEN-I, ki ima vse naprave zavarovane. »Pred vložitvijo vloge za soglasje je investitor za vse objekte naročil statično presojo, strokovno presojo požarne varnosti, pred izvedbo montaže pa še varnostni načrt. Izdelani so bili požarni načrti za vse objekte in obveščena je bila najbližja gasilska enota. Skladno z navodili za obratovanje in vzdrževanje smo izvedli osnovno izobraževanje hišnikov. Investitor enkrat letno izvede podrobnejši pregled vseh komponent SE. Ker je naše območje večkrat letno dodobra prevetreno z močno burjo, je pregled nujen po vsaki orkanski burji.«
V Mestni občini Koper so pred kratkim zagnali SE na parkirni hiši Sonce. Za primer požara so sklenili zavarovanje, ki krije požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti.
Na Zavarovalnici Triglav pravijo, da povpraševanje po zavarovanju SE v zadnjih letih narašča. Omogočajo zavarovanje SE kot razširitev zavarovanja doma ali namensko z zavarovanjem za SE, kar pride v poštev za pridobitveno dejavnost. Pri njih lahko zavarujemo SE kot celoto z vsemi sestavnimi deli, lahko se odločimo tudi za zavarovanje hranilnikov električne energije.
V času, ko s polnimi jadri plujemo v smeri zelenega prehoda in večje energetske samooskrbe, ne gre prezreti naše lastne varnosti. Morje možnosti in priložnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija in razvojni preboji, nosi s seboj tudi veliko čeri. Le s pravilnimi odločitvami v času odločanja za nakup SE, izbire ponudnika, pravilnega in rednega vzdrževanja, priprave preventivnih varnostnih načrtov in ustreznega zavarovanja bomo spali mirno in brezskrbno.
Kako je s požari zaradi baterij hranilnikov SE?
Dr. Aleš Jug, predsednik upravnega odbora SZPV, pravi, da podatka, da bi pri nas že prišlo do takega požara, nimamo, se je pa v svetovnem merilu v zadnjih letih znatno povečalo število požarov, povezanih z baterijskimi sistemi za shranjevanje energije. Do teh požarov pride zaradi toplotnega pobega baterije, napake v proizvodnji, poškodbe baterije ali nepravilne namestitve (vpliv toplote, požara …). »Litij-ionske baterije predstavljajo veliko nevarnost požara, če so nepravilno shranjene. Vsebujejo vnetljive elektrolite, ki se lahko vžgejo in povzročijo požar, ki se lahko hitro razširi, kar lahko povzroči materialno škodo, poškodbe ali celo smrtne žrtve. Če so litij-ionske baterije shranjene skupaj, obstaja nevarnost verižne reakcije, pri kateri lahko toplotni pobeg ene baterije povzroči požar drugih baterij.«
Tovrstne požare je težko pogasiti, ker baterije med gorenjem tvorijo kisik. Uspešen bo gasilni medij, ki gorivo hladi in izpodriva kisik. Taka gasila so že dobavljiva na trgu. Za gašenje je po besedah dr. Juga primerna tudi vodna megla.
