Upravljanje dobrobiti živali
| Avtorica: Ana Brodar, mag. okolj. ved |
Namen dobrega upravljanja dobrobiti živali je, da raziščemo kritična razmerja med zagotavljanjem lepšega in boljšega ravnanja z živalmi, možnimi koristmi izboljšanja živinorejskih praks in vzpostavitvijo bolj humanega in trajnostnega prehranskega sistema, ki temelji na minimalni oziroma vsaj zmanjšani konzumaciji živil živalskega izvora. Vsako leto se zaradi mesa in drugih živalskih proizvodov ubije več kot 100 milijard živali. Trend vzreje narašča, narašča pa tudi zaskrbljenost javnosti glede dobrobiti teh živali, zlasti v sistemih intenzivne reje. Zaradi selektivne vzreje v industrijskih proizvodnih procesih so živali večino časa pod stresom. Na dnevni ravni so podvržene trpljenju in bolečinam. Čeprav so živali čuteča bitja, se v prehrambni industriji obravnavajo kot proizvodne enote.
Pomembno je, da upravljanje z dobrobitjo živali v prehrambni industriji stremi k petim svoboščinam dobrega počutja živali, ki so bile formirane v letu 1976 s strani Evropske konvencije, in sicer:
- odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti,
- zagotovitev primernega bivalnega okolja,
- odsotnost bolečin, poškodb in bolezni,
- možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja ter
- odsotnost strahu in neugodja.
Uživanje hrane živalskega izvora je ena izmed najmočnejših negativnih sil, ki vplivajo na ohranjanje kopenskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Živimo v prepričanju, da so domače živali in ostala živina osrednji element za doseganje ciljev prehranske varnosti. Posledice živinoreje, ki ne sledi okoljskim kazalnikom, so vedno bolj očitne. Neposredni vpliv živinoreje na trajnostnost predstavljajo poraba vode, emisije toplogrednih plinov in nastajanje odpadkov.
Zahteve po izboljšanju dobrobiti živali in dobro strokovno prakso mora podpirati zakonodajno področje, ki se mora stalno posodabljati, dopolnjevati in nadgrajevati. Koncept dobrobiti živali se vse pogosteje pojavlja v shemah zavarovanj in kot pomemben del ESG ciljev podjetij oziroma organizacij. Za podjetja, ki so del prehrambne industrije, so visoki standardi dobrobiti živali postali temeljna praksa družbene odgovornosti.
Nekatera podjetja so že začela prepoznavati dobrobit živali kot komercialno tveganje, ki ga je potrebno obvladovati in z njim upravljati kot z ostalimi poslovnimi tveganji, ki so del celostnega upravljanja tveganj v podjetju. To pomeni, da so ta podjetja vključila upravljanje dobrobiti živali v svojo upravljavsko strukturo s postopki revizije, programi usposabljanja in mehanizme spremljanja ter poročanja. Svoj vpogled v dobrobit živali so povezala z ostalimi družbenimi in okoljskimi vprašanji, kjer so prepoznala marsikatero strateško priložnost. Nenazadnje, investitorji podjetij iščejo zagotovila upoštevanih tveganj in priložnosti ter sprejetih učinkovitih politik oziroma postopkov za reševanje izzivov tudi s tega področja. Marsikateri od njih zahtevajo informacije o kakovosti procesov in obvladovanju tveganj ter uspešnosti podjetja, ki niso le v obliki finančnih podatkov.
Integriteta poslovnih modelov prehrambne industrije
Za uspešno upravljanje z dobrobitjo živali so zelo pomembne nadzorne odgovornosti in izvajanje ukrepov spremljanja dobrega počutja živali v podjetjih, ki so del celostne prehrambne verige. Izhodišče predstavljajo dokumenti, kodeksi dobre prakse ali vodilna načela trenutnih indeksov, ki formalizirajo sprejete politike. Integriteta poslovnega modela mora biti tesno prepletena z moralno zavezo in učinkovitostjo etičnih načel, ki opredeljujejo sprejemljiv odnos do živali in odnos človeka do okolja. Pomembno je, da upravni odbori v podjetjih zagotovijo učinkovito izvajanje politik in obveščajo o napakah v sistemih upravljanja.
Trajnostna preobrazba prehranske industrije
Prehranska industrija se sooča z vse hujšo ekonomsko in podnebno krizo, zato se v državah EU pomen hrane prepoznava kot strateška dobrina. Vedno več je ekonomskih pritiskov, ki zahtevajo prilagoditve in spremembe v poslovnih strategijah celotne prehrambne industrije ter spreminjanja transportnih poti, ki so ključne za oskrbo z viri in surovinami. Zaradi tehnološke in znanstvene revolucije, v kateri smo se znašli, se pojavlja vse več sprememb v proizvodnih procesih, predvsem na področju uvedbe novih optimiziranih tehnik ter zbiranja podatkov za namene vzpostavitve ustrezne in učinkovite digitalizacije.
Reja domačih živali v skladu z družbenimi zahtevami
V okviru Nacionalnega centra za dobrobit živali so konec marca 2024 predstavili rezultate triletnega ciljnega raziskovalnega projekta Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami. Pripomogel bo k izboljšanju zakonodaje o dobrobiti živali. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Cilji projekta so temeljili na proučitvi obsega, oblik in načinov reje živali za posamezne vrste rejnih živali, rešitvah za odpravo neustreznih načinov reje in uvedbi novih alternativnih oblik reje, tudi pri pripravi smernic za namene dobrih živinorejskih praks, ki bodo bistveno upoštevale karakteristike in specifike posameznih vrst rejnih živali. V sklopu projekta so določili tudi kritične točke, ki predstavljajo težavo za dosledno izvajanje Uredbe 1/2005 in 1099/2009 ter iskanje sodobnih tehničnih rešitev in najnovejših praks pri zagotavljanju dobrega počutja živali od hleva do zakola.
Zaščita živali kot dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb
Direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos poudarja, da je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnem koli odnosu do živali. To so zlasti skrbniki živali, lokalne skupnosti in države, veterinarski, živinorejski, znanstvenoraziskovalni in pedagoški zavodi, lovske, kinološke in druge organizacije, ki združujejo rejce živali, društva proti mučenju živali in druga društva, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.
Izvajanje zakonodaje o zaščiti živali s strani zavezancev nadzorujejo uradni veterinarji. Nadzori se izvajajo po rednem letnem načrtu Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter na podlagi prijav in drugih informacij, ki so lahko povod za izredne nadzore. Pri rejnih živalih je to v rejah kokoši nesnic, piščancev za prirejo mesa, prašičev, govedi in telet, konjev in rejah drugih živali. Pri hišnih živalih poleg imetnikov in skrbnikov živali tudi posebej pri živalih v živalskih vrtovih in živalskim vrtovom podobnih prostorih, hotelih za hišne živali, zavetiščih za zapuščene živali, specializiranih trgovinah s hišnimi in eksotičnimi živalmi ter v uporabniških, dobaviteljskih in vzrejnih organizacijah. Nadzorujejo se zbirališča za živali, to so zbirni centri in sejmi. Pri zaščiti živali v procesu zakola in usmrtitvah se izvajajo pregledi načina ravnanja pri zakolu in usmrtitvi ter načrti nadzora in evidenc ukrepov, ki jih vodijo pooblaščenci za dobrobit živali v obratih klavnic.
Krovni zakon, ki opredeljuje dobrobit živali, je Zakon o zaščiti živali. Določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij (t.i. zaščito življenja, zdravja in dobrobiti živali) in ureja vrsto pravil za zagotavljanje dobrobiti živali. Zakon vključuje tudi postopke, pravice in obveznosti za primere, kjer gre za zapuščene živali oziroma živali v oskrbi ter ureja nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Dobrobit rejnih živali posebej ureja Pravilnik o zaščiti rejnih živali za vse rejne živali in tudi posebnih pogojev za posamezne vrste rejnih živali.
Namen Pravilnika o izvajanju rednih uradnih veterinarskih pregledov na gospodarstvih je predvsem ohranjanje ustreznega zdravstvenega stanja živali v Sloveniji kot tudi izboljšanje dobrobiti živali. Ob ugotovitvah pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odobreni veterinar to navede v zapisniku, v katerega vnese tudi pisno navodilo za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. Hkrati pa so na Inšpekciji UVHVVR o tem obveščeni.
Največji izziv in hkrati priložnost Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta vzpostavitev sistema prehodnih hlevov za odvzete živali in vzpostavitev delovanja posebne enote uradnih veterinarjev za zaščito živali, kar bi pripomoglo k hitrejšim inšpekcijskim postopkom pri zagotavljanju dobrobiti odvzetih živali. Direktor inšpekcije izpostavlja, da se zakoni spreminjajo in prilagajajo v skladu s spreminjanjem in razvijanjem družbe, skladno s tem pa se izboljšuje tudi upravljanje politike za dobrobit živali. Meni tudi, da neupoštevanje zakonodaje in pojav neskladij oziroma kršitev ne predstavljata nujno sistemske napake.
Praktični pozitivni premiki na področju upravljanja z dobrobitjo živali
Mlekarna Celeia izpostavlja, da lahko kmetje v sklopu oddaje subvencijskih vlog vključijo ukrep dobrobit živali. Glavni cilj ukrepa je izboljšanje pogojev reje, tako standardov za krmo, namestitev, paše ter s tem tudi počutje domačih živali. Dobrobit živali vključuje zdravje, dobro počutje ter v prvi vrsti naravno vedenje živali. Takšna reja pomeni dodano vrednost mleku in mlečnim izdelkom. Mlekarna Celeia od leta 2013 tudi nagrajuje rejce, katerih mleko dosega nižje število somatskih celic. Krava, ki je zdrava in se dobro počuti, daje tudi boljše oziroma kvalitetnejše mleko.
Pripravili so dolgoročni interni plan aktivnosti glede dobrobiti živali, kjer izvajajo letne obiske kmetij, od katerih odkupujejo mleko in v času svojega obiska tudi analizirajo stanje na kmetiji z vprašalnikom. V letu 2024 bodo dvajsetim kmetijam pomagali s sofinanciranjem opreme za prezračevanje hlevov in s tem izboljšanjem razmer na kmetijah.
Ljubljanske mlekarne kot del skupine Lactalis so v letu 2022 sprejele eno od svojih pomembnih upravljavskih zavez, upravljanje z dobrobitjo živali. Prva cilja so v letu 2023 že izpolnili sodelavci oddelka agrooskrbe: izvajanje svetovanja in nadzora pri rejcih ter preveritev stanja 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka. V letu 2023 so vzpostavili tudi projekt Naj hlev 2023, katerega cilj je ozaveščanje o pomembnosti upravljanja z dobrobitjo živali, predvsem pri nosilcih kmetijskih gospodarstev in zadrugah, pojasnjuje Maja Kalan Pongrac. Glavi cilj predstavlja torej srednjeročno izboljšanje vseh pogojev petih svoboščin na kmetijskih subjektih po državi.
Strokovna žirija je v sklopu projekta izbrala hlev, ki izkazuje najvišjo stopnjo dobrobiti živali – zagotovitev optimalnih pogojev za življenje, zdravstveno stanje, oskrbo, bivalno udobje, varnost ter možnost izogibanja strahu in stresu. Zmagovalna hleva z najmodernejšo tehnologijo se ponašata z veliko površino in prostornino, ki omogoča vsem živali dovolj prostora in udobja, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo potrebe. Posebnost zmagovalnega hleva so udobne pohodne in ležalne površine. Najbolj inovativen med hlevi pa ima ležalne bokse, ki so napolnjeni z nasteljem, pridobljenim po sistemu separacije in reciklaže gnojevke (t.i. green bedding). Med dobre prakse šteje tudi ureditev aktivnega hlajenja glede na temperaturo in vlažnostni indeks z velikim številom ventilatorjev in pršilniki, optimalno temperaturo mleka za napajanje telet, ogrevano vodo v napajalnih koritih, pri obeh pa elektronsko vodene naprave, ki skrbijo za učinkovito in varno robotsko molžo, čiščenje površin in spremljanje proizvodnega, rejnega in zdravstvenega statusa posameznih živali. Kljub visoki stopnji avtomatiziranosti procesov je rejcu omogočeno, da s svojo stalno prisotnostjo v reji skrbi za odgovoren odnos do vsake posamezne živali.
Raznolikost vidikov upravljanja z dobrobitjo živali
V podjetju Meso Kamnik navajajo, da sledijo vsem smernicam, ki jih predpisuje obstoječa zakonodaja. Velik poudarek dajejo izvajanju vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje dobrega počutja živali v vseh fazah procesa predelave mesa. Podjetje ima pooblaščenca za upravljanje z dobrobitjo živali, ki sodeluje pri natančno predpisanih standardno-operativnih postopkih, jih dnevno izvaja in tudi dokumentira. Poudarjajo, da farme in kooperacijske reje, ki so vključene v programe o intervenciji dobrobiti živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2024, presegajo predpisane zahteve ravnanja z živalmi v skladu z navedbami te Uredbe, ki opredeljuje pogojenost in običajno rejsko prakso (t.i., uporaba večje talne površine na prašiča ter nudenje optimalnega manipulacijskega materiala).
Prizadevajo si, da imajo njihove živali kar se da lepo in čim manj stresno življenje s tem, da vsi rejci upoštevajo svoboščini o dobrobiti živali, torej dostopnost vode in krme ter dovolj velik življenjski prostor.
Njihovi zaposleni, ki izvajajo omenjene operacije, imajo v skladu z 21. členom Uredbe 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi, opravljeno usposabljanje. Zagotavljajo, da so v nadzoru stalno prisotni uradni veterinarji Z veterinarsko službo redno, na dnevni ravni kontrolirajo izvajanje reje po načelu višjih standardov upravljanja z dobrobitjo živali.
V podjetju nameravajo v prihodnosti upoštevati Evropske standarde poročanja o trajnostnosti z vpeljavo standarda poslovnega ravnanja, kjer se upošteva dobrobit živali, katerega cilj bo optimiziranje vseh obstoječih enot proizvodnje (t.i. pripustišča, prasilišča, čakališča, vzreje in pitališča).
Največje izzive zaznavajo v procesu zakola živali. Predpostavljajo, da živali največji stres doživljajo ravno v fazi nalaganja in transporta do klavnic, saj so ob tem izpostavljene raznim okoljskim dejavnikom, kot so hrup, veter in sunki med vožnjo ter nenazadnje spremembi življenjskega prostora.
Ugotavljajo, da je zakonodaja na področju upravljanja z dobrobitjo živali pri zakolu definirana dovolj natančno, nadzor nad izvajanjem zahtev pa je po njihovem mnenju dober.
Mlekarna Planika ima v Bovcu svoje ekološko Posestvo Bogata, kjer redijo okrog 100 krav molznic in vzrejajo lastne telice. Njihove živali so večji del leta na paši, saj imajo vpeljan koncept proste reje. V podjetju zagovarjajo eno izmed poglavitnih svoboščin dobrega počutja živali, in sicer upoštevanje naravnega obnašanja vrste. Njihove krave bivajo v čredi in niso pripete na verigi. Pasejo in gibljejo se po želji ter odbirajo tisto krmo, ki jo potrebujejo oziroma jim ustreza. Paša je v večini organizirana na višje ležečih predelih planin, zato krave vročino v poletnih mesecih lažje prenašajo. Poudarjajo, da je kravam na paši vedno na voljo sveža voda in senca. V primeru poletnih vročinskih valov se živali pasejo v hladnejšem delu dneva ali ponoči, ob neznosni vročini pa so umaknjene v hlev.
V hlevu ima podjetje vzpostavljen robotiziran sistem za čiščenje hlevskih površin in ventilatorje za ugodno ozračje prostorov. V obdobju telitve so živali premeščene v urejene porodne bokse. Telički po kotitvi nekaj časa bivajo z materjo, kasneje pa so prerazporejeni v zunanje bokse pod nadstreškom k svojim vrstnikom. Za namene boljšega spremljanja posamezne živali imajo le-te nameščene ovratnice, ki so povezane z računalniškim sistemom. Glede na rejno stanje živali, stadij laktacije in njeno mlečnost živalim odmerjajo primerno količino močnih krmil. Sistem na molzišču opozarja na povišane vrednosti prevodnosti mleka, kar kaže na povišanje števila somatskih celic, ki lahko privedejo do vnetja mlečnih žlez. V podjetju redno skrbijo za preventivno zdravstveno stanje živali tako, da jim dvakrat letno spodrežejo parklje in zatirajo zajedavce.
Do nosilcev kmetijskih gospodarstev (t.i. kmetov) nimajo posebnih zahtev upravljanja z dobrobitjo živali. Kmetje, ki oddajajo svoje mleko v Mlekarno Planika, so relativno majhni. Vsaka njihova žival ima svoje ime. Žival za njih ni zgolj »stvar«. Seznanjeni so, da nekaterim nosilcem kmetijskih gospodarstev prilagoditev na sistem proste reje predstavlja velik finančni vložek, zato marsikateri hlev ostaja majhen in starejše gradnje. Velika večina dobaviteljev mleka svojo živino v obdobju, kadar je to mogoče in jim vremenske razmere dopuščajo, pase. To pomeni, da je živina večino leta deležna paše, kar vpliva na uveljavljanje potreb po lastni etologiji oziroma obnašanju.
Mlekarna Planika sodeluje pri programu skupne kmetijske politike in upošteva vso zakonodajo, namenjene živalim – torej njihovi zaščiti, ravnanju, etologiji in ureditvi hlevov. Tradicija delovanja oziroma obdelovanja mleka, upravljanja z dobrobitjo živali in koncept proste reje se je po njihovem mnenju ohranila vse do danes in temu tudi sledijo. Največji izziv jim predstavlja turizem v dolini Soče, ki iz leta v leto narašča. Želijo si ga usmeriti v pravo smer, da se bo kljub gostoti obiskovalcev narava ohranila ter da bo vpliv na njihove živali s strani obiskovalcev čim manjši.
Predsednica Društva proti mučenju živali Koroške, Suzana Vodnjov pove, da vsi nosilci kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ne skrbijo zgledno za živali oziroma slabo upravljajo z dobrobitjo živali. Na terenu se pogosto sooča s primeri, ko so živali izkoriščene in tudi trpinčene. Kmetijske subjekte predvsem zanimajo subvencije, živali pa nemalokrat stojijo v lastnih iztrebkih in tudi umirajo od lakote. Kadar pa gre za živali, od katerih kmetje nimajo koristi, se situacija zgolj še poslabša. Mnogi imajo pse še vedno priklenjene na verige, prav tako pa najdemo na kmečkih dvoriščih na desetine veterinarsko neurejenih mačk. Država zelo slabo nadzira upravljanje z dobrobitjo živali, odzove se le takrat, kadar gre res za hude primere zanemarjanja in trpinčenja živali. Meni, da je veliko sistemskih pomanjkljivosti na področju zakonodaje (prenizke sankcije za mučitelje živali in slab nadzor), ki pa se kljub opozarjanju ne odpravijo. Posamezniki na živali ne gledajo kot na čuteča, živa bitja, ampak zgolj kot na stvari za doseganje prihodkov.
Izpostavlja, da so prostovoljci in aktivisti tisti, ki v Sloveniji opozarjajo na problematiko ravnanja z živalmi in jih bolj kot ne rešujejo trpljenja. Po besedah Suzane Vodnjov je skrajni čas, da se v izobraževalne programe že v vrtcu uvede več vsebin in dejavnosti za vzgojo za dobrobit živali, saj jih zdaj skoraj ni zaznati.
