Konferenca Energenti, konkurenčnost gospodarstva in razogljičenje
| Avtor: Jošt Žagar |
Z velikimi spremembami se zaradi razogljičenja in drugih novosti, kot so e-mobilnost, obnovljivi viri energije, spremembe zakonodaje in razmere na trgih energentov, sooča energetska panoga. V industriji že dalj časa z inovativnimi metodami poleg zmanjšanih izpustov emisij dosegajo prihranke, pomemben vpliv pa imajo prek svojih portfeljev tudi finančne institucije. Na spletni konferenci, kjer so sodelovali sogovorniki iz različnih panog, je bilo ugotovljeno, da podjetja že dalj časa na različne načine uvajajo energetske rešitve na poti do doseganja ogljične nevtralnosti. Med sodelujočimi so bili predstavniki družb Tax-Fin-Lex, Petrol, Porsche Slovenija, Gen-I, SIJ, Talum, Adria Mobil in Nova KBM. Tema septembrske konference, ki je potekala v okviru Akademije Zelena Slovenija in jo je kot sponzor podprla družba Petrol, je še posebej aktualna v luči zaostrenih razmer na trgih energentov.
Energetsko področje je zelo živahno in podjetjem povzroča nemalo izzivov – od izbire energenta z vidika dostopnosti, cenovne politike, vplivov na proizvodnjo, kot tudi z vidika razogljičenja. Kako se podjetja soočajo s hitrimi energetskimi spremembami in s katerimi ukrepi sledijo razogljičenju procesov?
Kje se seznaniti z aktualno zakonodajo?
Lea Cimerman, vodja pravne službe v podjetju Tax-Fin-Lex, je na konferenci predstavila pregled ključnih politik in zakonodaje s področja energentov in razogljičenja gospodarstva. »Na področju energetike, tako kot na drugih področjih prava, imamo nacionalne strateške razvojne dokumente. To so tisti dokumenti, ki določajo cilje, politike, usmeritve. Sledijo zakoni, podzakonski akti, ki so bolj konkretni, določajo konkretna pravila, ravnanja vseh akterjev na določenem področju.« Kot najpomembnejši strateški razvojni dokument na področju energetike je navedla Nacionalni energetski in podnebni načrt. Gre za akcijski strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije, ki so razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg in raziskave, inovacije ter konkurenčnost. »Poleg nacionalnega energetskega in podnebnega načrta so med strateškimi razvojnimi dokumenti pomembni tudi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, Dolgoročna strategija in spodbujanje naložb v energetske prenove stavb, Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe in drugi,« je Cimermanova navedla nekatere ključne dokumente.
Konkretna pravila, ki vključujejo pravice in obveznosti posameznih akterjev na področju energetike, se lahko najdejo tudi na spletnem portalu Tax-Fin-Lex. Portal po področjih namreč vključuje sezname vseh veljavnih zakonov ter podzakonskih aktov in tudi tistih, ki so veljali v preteklosti, spremljajo se lahko spremembe zakonov …
Očem nevidni prihranki energije
Dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica področja Trajnost, kakovost in varnost v Petrolu, je predstavila izzive obnovljivih virov energije v dobaviteljski verigi. »Gospodarski subjekti, ki delamo na tem področju, se trenutno soočamo z resnično velikimi izzivi, kjer pravzaprav beseda izziv ni več primerna kljub veliki meri optimizma,« je uvodoma vzdušje v energetiki ponazorila dr. Svoljšak Jermanova in nadaljevala s predstavitvijo nekaterih izmed novih meril paketa Pripravljeni na 55: »Novo je merilo 49 odstotne uporabe obnovljivih virov energije za stavbe do leta 2030. Novo je merilo v višini 1,1 odstotne točke letnega povečanja uporabe obnovljivih virov energije za industrijo. Zavezujoče letno povečanje za 1,1 odstotne točke za države članice pri uporabi obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje in okvirno 2,1 odstotne točke letnega povečanja uporabe obnovljivih virov energije ter odpadne toplote in odpadnega hladu za daljinsko ogrevanje in hlajenje.« Družba Petrol je močna na področju prometa, kjer se prav tako obetajo številne novosti na področju razogljičenja. Med drugim bodo tako zmanjšali intenzivnost toplogrednih plinov iz pogonskih goriv, na trg pa uvajajo biogoriva in bioplin.
Dobavitelji elektrike, toplote, zemeljskega plina, tekočih in trdih goriv končnim odjemalcem so zavezanci za doseganje prihrankov pri končnih odjemalcih po Zakonu o učinkoviti rabe energije, kar velja za dobavo vseh energentov, tako fosilnih, nefosilnih oz. obnovljivih virov energije. Obveznosti se pri tem izračunavajo na podlagi prodanih količin energentov in skozi leta naraščajo. Prihranki se ustvarjajo z ukrepi pri končnih odjemalcih in z nakazili Eko skladu. Ti prihranki so pogosto skriti očem javnosti in se dosegajo na načine, kot so aditiviranje goriv za transport, prenove industrijskih ali javnih kotlovnic, soproizvodnja toplote in električne energije, uvedba sistemov za bolj učinkovito rabo energije ali energetske obnove javnih stavb. S prihranki energije pri končnih odjemalcih je družba Petrol v lanskem letu v Sloveniji prihranila za 34.006,88 MWh energije, kar je več od energije, ki jo družba porabi za lastne potrebe, ki znaša 30.395,5 MWh. Da bi toliko energije proizvedli s sončnimi elektrarnami, bi potrebovali površino v velikosti 20 nogometnih igrišč, trenuten ogljični odtis v višini 21.697,06 t CO₂e pa bi nevtraliziral gozd površine 300 nogometnih igrišč.
Zakaj elektrificirati vozni park?
Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija, je povedal, da so med razlogi, da se podjetja odločajo za vključitev e-vozil v svoje flote, tudi nižji skupni stroški lastništva vozil, še posebej v luči podražitev energentov in zmanjšanja ogljičnega odtisa, kar pripomore pri pridobivanju okoljskih certifikatov. Hkrati ima to pozitivne učinke na okolje in ugoden vpliv na zaposlene.
Stopnja razogljičenja, ki jo dosežemo z e-mobilnostjo, je med drugim odvisna od vira elektrike, saj fosilna goriva, kot sta premog in plin, v ozračje izpuščajo velike količine toplogrednih plinov. Rešitev pri tem predstavlja možnost samooskrbne proizvodnje električne energije, na primer s fotovoltaiko, še posebej v kombinaciji s shranjevanjem energije.
Slovenija s številnimi potenciali OVE
Vito Panič, vodja službe za prodajo in odkup ključnim strankam pri GEN-I, je predstavil nekatere izmed ključnih prednosti obnovljivih virov energije, med katerimi so nizke ravni emisij, koristi za zdravje zaradi zmanjšanega onesnaževanja, nizki stroški, ustvarjanje novih delovnih mest, široka dostopnost in možnost razvoja ter varnost in stabilnost virov. Letna rast zmogljivosti obnovljivih virov energije se dosega predvsem iz naslova sončnih elektrarn. Rast se pospešuje, večina novih sončnih elektrarn oz. sončnih polj pa se postavlja predvsem na področju Kitajske.
»Vedno več je podjetij, predvsem svetovne multinacionalke, ki stopajo oziroma so že pred leti stopila na pot brezogljičnosti. Več kot tristo svetovnih multinacionalk je že sprejelo ciljno leto za doseganje brezogljičnega poslovanja,« je Panič opisal prizadevanja podjetij, ki se tega lotevajo na različne načine.
Glede uporabe obnovljivih virov energije smo glede na delež v Sloveniji pri vetru na repu evropskih držav, pri soncu se uvrščamo na sredino: »Nemčija, kot referenčna država, s katero se radi primerjamo, je na 4. mestu,« je povedal Panič in dodal, da imamo osončenost v Sloveniji 20 odstotkov višjo kot v Nemčiji. Poraba električne energije bo v prihodnosti rasla tudi v Sloveniji. Pri GEN-I so transformacijo v razogljičenje pričeli že leta 2016, pri čemer so poleg obnovljivih virov energije pomembni tudi decentralizacija, digitalizacija in učinkovitost.
Do razogljičenja s tehnološkimi spremembami
Vodja energetike Skupine SIJ Samo Lečnik je predstavil razogljičenje v jeklarnah skupine, ki jo med drugim sestavljata SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne. V obeh jeklarnah pri proizvodnji uporabljajo tehnologijo elektroobločnih peči, ki v primerjavi s tradicionalno proizvodnjo iz rude omogoča številne prihranke emisij CO₂. Sodelujejo tudi v sistemu EU za trgovanje z emisijami. Poleg evropskih zahtev je Združenje evropske jeklarske industrije sprejelo dogovor Green Deal on Steel, ki med drugim predvideva znižanje emisij CO₂ do leta 2030 za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2019, do leta 2050 pa med 80 in 95 odstotkov, s ciljem doseči ogljično nevtralnost. Za doseganje tega cilja bosta med drugim potrebna dostop do finančnih sredstev in razpoložljiva konkurenčna brezogljična energija.
Za zniževanje CO₂ so v Skupini predvideli številne tehnologije, med katerimi so kisikovi gorilci, proizvodnja pare z izkoriščanjem odpadne toplote, menjava gorilniške tehnologije, dodatno znižanje pa je predvideno tudi s tehnologijami obdelave, prehajanjem na brezogljična goriva in s potencialnim nadomeščanjem koksa in antracita z biopremogom.
Vse večji delež recikliranega aluminija
Vodja strateškega razvoja pri Talumu dr. Stanislav Kores je izpostavil, da že več kot dvajset let aluminijaste produkte proizvajajo tudi z recikliranjem aluminija, pri čemer se delež recikliranega aluminija povečuje. Poudaril bi, da je aluminij ključna kovina pri zelenem prehodu. Pričakuje se namreč povečanje porabe aluminija zlasti zaradi širjenja tehnologij, kot sta e-mobilnost in fotovoltaika. V prihodnosti se bo tako povečevala tudi proizvodnja primarnega aluminija, glede na načrte pa bi se lahko delež uporabe recikliranega aluminija do leta 2050 povečal na 50 odstotkov.
V okviru transformacije so v Talumu skupni ogljični odtis iz direktnih emisij CO₂ zmanjšali za 79 odstotkov, porabo energentov pa so v zadnjih petih letih zmanjšali za 59 odstotkov. S povečanjem deleža recikliranega aluminija v Talumovih rondelicah so znižali ogljični odtis doz in tub za 75 odstotkov. Kot je ponazoril dr. Kores, so z zmanjšanjem primarne proizvodnje elektroliznega aluminija prispevali za več kot 200 tisoč gospodinjstev električne energije.
Številni izzivi na področju karavaninga
Mag. Matjaž Marovt, izvršni direktor industrijskega področja pri družbi Adria Mobil, vodilnem globalnem proizvajalcu karavaning produktov v Evropi z najbolj razširjeno blagovno znamko na tem področju, je povedal: »Karavaning je branža, ki omogoča stik človeka z naravo, še zdaleč pa ni ogljično nevtralna. Izzivov je veliko in naši pogledi so usmerjeni v več smeri: ogljično nevtralnost produkta, dobaviteljske verige in proizvodnja ter tudi na ogljično nevtralno preživljanje prostega časa v naših produktih. Vsako od teh področij je na poti do razogličenja zelo zahtevno in ponuja zelo veliko izzivov za inovativne rešitve.«
Ogljični odtis v družbi zmanjšujejo z uporabo materialov z nižjim odtisom, z nižjo porabo energentov in s principi krožnega gospodarstva. Kar 85 odstotkov ogljičnega odtisa se sicer ustvari z uporabo produktov Adrie Mobil, na primer z vleko počitniške prikolice ali z vožnjo avtodoma. To je mogoče zmanjšati s skrajševanjem poti, s pravilno uporabo produktov in zmanjševanjem porabe energije, na drugi strani pa z izboljševanjem aerodinamike in zmanjševanjem mase produktov. V podjetju so uvedli tudi model krožnega gospodarjenja z 10 stopnjami, pri čemer je zavrženje skrajni ukrep.
Številne poti do razogljičenja tudi v bančništvu
ESG koordinator in svetovalec uprave pri Novi KBM Stefan Spiroski je razkril, kako s trajnostnim poslovanjem in učinkovito rabo energije zmanjšujejo ogljični odtis banke. »Ogljični odtis banke je zelo nizek v primerjavi z ogljičnim odtisom našega portfelja,« je poudaril Spiroski in dodal, da aktivno upravljajo s klimatskimi tveganji, kot banka pa se zavedajo pomena razogljičenja.
Spomladi 2021 so pri NKBM formalizirali svojo strategijo ESG, dejavniki s tega področja pa imajo vpliv na vse strateške stebre in na vse dele banke. Vzpostavili so tudi strateški odbor za trajnost, ki ga med drugim sestavljajo vsi člani uprave banke, skrbi pa za celovito in učinkovito izvajanje strategije ESG. V letu 2022 uspešnost na področju okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov spremljajo s 15 internimi ključnimi ESG kazalniki. Ogljični odtis med drugim zmanjšujejo z brezpapirnim digitalnim poslovanjem, z energetsko učinkovitostjo stavb, uporabo elektrike iz obnovljivih virov, trajnostno mobilnostjo, nadzorom nad dobavitelji in s spodbujanjem uporabe vode iz pipe. ESG kulturo med zaposlenimi v banki krepijo z ozaveščanjem zaposlenih, izobraževanji in z redno interno komunikacijo.
