Financiranje zelenih projektov
| Avtorica: Mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Področje izdajanja evropskih zelenih obveznic po novem ureja Uredba EU o zelenih obveznicah, ki se je začela uporabljati 21. decembra lani. Ta po eni strani prinaša več transparentnosti, po drugi strani pa tudi bistveno več administrativnih zahtev. Zato niti ni nujno, da bodo podjetja posegala po tej možnosti. Nekatera bodo našla druge vire financiranja, kot bomo prikazali v nadaljevanju, že imamo tudi primere dobre prakse zelenega investiranja iz lastnih sredstev. Možnih virov financiranja trajnostnih projektov, zlasti v sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, trajnostni transport in krožno gospodarstvo, je ob lastnih sredstvih kar nekaj. Trajnostne projekte pri nas že podpiramo z zelenimi obveznicami, zelenimi skladi in krediti, javnofinančnimi spodbudami, pomembna so tudi javno-zasebna partnerstva, kot je gradnja sončnih elektrarn na javnih stavbah v sodelovanju z zasebnimi podjetji.
Kaj prinaša nova uredba?
Uredba o evropskih zelenih obveznicah vzpostavlja nov evropski standard za obveznice, ki zasledujejo okoljsko trajnostne cilje. Ker je uredba šele začela veljati, v ATVP pravijo, da je o konkretnih učinkih še prezgodaj govoriti, vsekakor pa je pričakovati pozitiven vpliv iz treh razlogov: »Prvič, ker nova uredba »določa enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo za svoje obveznice uporabljati oznako ‘evropska zelena obveznica’ ali ‘EuGB’«, drugič, ker določa sistem registracije in nadzorni okvir za zunanje pregledovalce, in tretjič, ker zagotavlja neobvezne predloge za razkritje za obveznice, ki se v EU tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Vse navedeno bo nedvomno pozitivno vplivalo na večjo prepoznavnost in transparentnost obveznic z oznako EuGB. Pri tem ATVP opozarja, da se bo lahko oznaka EuGB uporabljala samo za tiste obveznice, ki bodo izpolnjevale zahteve iz Uredbe EuGB: »Izdajatelji bodo tekom postopka izdaje EuGB lahko dokazali, da financirajo zakonito zelene projekte, ki so usklajeni s taksonomijo EU, za ponudbo EuGB pa bodo morali, med drugim, pripraviti prospekt, ki ga bo potrdila ATVP.«
Četudi za vlagatelje postaja vse pomembneje, da vlagajo v zelene naložbe, pa je po mnenju ATVP predvsem od izdajateljev odvisno, ali in v kakšnem obsegu se bodo odločali za financiranje z evropskimi zelenimi obveznicami na kapitalskem trgu. Zakonodajni okvir vsekakor omogoča boljšo transparentnost, pravijo v ATVP, kar zagotavlja boljšo preglednost financiranja zelenih projektov.
Tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS) menijo, da je »prihodnji razvoj trga zelenih obveznic odvisen predvsem od obsega investicij v energetski prehod in zeleno infrastrukturo, podnebno odpornost in prilagoditev ter nenazadnje regulatornih, strateških in finančnih spodbud ter interesa in ozaveščenosti vlagateljev (institucionalnih in zasebnih).« Morebitni izzivi na področju izdajanja zelenih obveznic oziroma omejitve razvoja tega trga pa so po mnenju ZBS »zlasti v večjem administrativnem bremenu, povezanem z izpolnjevanjem strogih kriterijev EU okoljske taksonomije in kompleksnosti poročanja, relativna majhnost finančnega trga ter visoki stroški izdaje, ki so povezani s certificiranjem, spremljanjem in poročanjem. V tem kontekstu bančni sektor pozdravlja prizadevanja za razvoj podpornega okvira, izobraževanje in ozaveščanje, širjenje baze investitorjev ter bolj učinkovit okvir, ki regulira tovrstne izdaje.«
United Group: primer zelene investicije z lastnim kapitalom
United Group, vodilna telekomunikacijska in medijska družba v jugovzhodni Evropi, v sklopu katere v Sloveniji posluje tudi podjetje Telemach, je z začetno naložbo v višini 120 milijonov evrov v Bolgariji naredila pomemben korak na področju proizvodnje zelene električne energije. Ta drzna pobuda, ki so jo predstavili sredi januarja letos, napoveduje novo obdobje trajnosti in utrjuje vodilni položaj skupine United Group pri spodbujanju inovacij in podnebnih ukrepov v panogi.
Z naložbo bo skupina United Group v Bolgariji zgradila tri sončne in eno vetrno elektrarno. Ti projekti bodo vsako leto v bolgarskem električnem omrežju zmanjšali emisije CO₂ za približno 120.000 ton, do leta 2027 pa bodo zagotavljali 160 % električne energije, potrebne za poslovanje skupine v Bolgariji, in pokrili 65 odstotkov skupne porabe električne energije v skupini v vseh državah, kjer posluje. To velja tudi za vsa podjetja, ki delujejo v okviru United Group v Sloveniji, torej Telemach, informativna spletna portala N1 in Forbes, televizijo Sportklub, Cas medio ter platformo za e-poslovanje Shoppster.
Da gre za naložbo, ki je več kot le poslovna odločitev, pravi Victoriya Boklag, glavna izvršna direktorica skupine: »Gre za obljubo prihodnjim generacijam. Z izkoriščanjem moči sonca in vetra ne zagotavljamo le energije za svoje poslovanje, temveč spodbujamo spremembe. Skupina United Group je s ponosom prevzela vodilno vlogo na področju proizvodnje zelene električne energije.«
Tako naravnanost seveda pozdravlja Tomislav Čizmić, predsednik poslovodstva podjetja Telemach Slovenija: »Z vse večjimi potrebami po prenosu podatkov po naši infrastrukturi se povečuje tudi poraba energije, zato je ta pobuda izjemnega pomena za slovenski prostor in našo prihodnost. S ponosom podpiramo ambiciozen korak skupine pri uresničevanju zaveze k trajnostnem poslovanju in verjamemo, da je to odlična priložnost, da vodimo z zgledom. Ključ do uspeha je sodelovanje, zato se že veselimo nadaljnjih tovrstnih projektov tudi v Sloveniji, ki bodo prispevali k še bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.«
Prva sončna elektrarna že obratuje, še dve bosta kmalu zgrajeni. Vetrna elektrarna bo postavila nova merila glede inovativnosti in učinkovitosti v regiji. Vsi projekti so strateško zasnovani tako, da zmanjšujejo vpliv na okolje, saj uporabljajo nekdanja industrijska zemljišča in vključujejo napredne sisteme za shranjevanje energije.
Skupna zmogljivost elektrarn bo znašala 124 MW, letno pa bodo proizvedle 310.000 MWh, kar zadostuje za oskrbo približno 60.000 gospodinjstev na leto. Poleg tega projekt vključuje najsodobnejši akumulatorski sistem, ki lahko shrani 1,5-kratnik največje proizvodnje energije.
Ta naložba utrjuje položaj skupine United Group kot pobudnika sprememb, saj je skladna s podnebnimi cilji EU in prispeva k zeleni energetski preobrazbi Bolgarije. Končni cilj podjetja je do leta 2040 doseči ničelne emisije v celotni vrednostni verigi, kar je zaveza, ki odraža vodilno vlogo skupine na področju trajnosti.
Nad naložbo skupine United Group na področje obnovljivih virov energije so seveda navdušeni tudi v Bolgariji. Nikolai Andreev, izvršni direktor družbe Vivacom, prepoznava pomembne prednosti: »Naložba skupine United Group je prelomen trenutek za Bolgarijo. Izboljšuje energetsko odpornost, spodbuja gospodarsko rast in utrjuje položaj Bolgarije kot vodilne države na področju obnovljivih virov energije. Z veseljem pričakujemo, kakšen vpliv bo imel ta projekt na našo državo in regijo.«
Na dogodku ob predstavitvi naložbe je bil prisoten tudi podpredsednik bolgarske vlade in minister za promet in komunikacije Grozdan Karadjov, ki je dejal: »V zadnjih 20 letih se je delež zelene energije v celotnem spektru energetskih virov Evropske unije potrojil. Bolgarija sledi temu trendu, vendar je delež obnovljivih virov v končni porabi energije v državi še vedno manjši od četrtine. Zato so naložbe na tem področju ključnega pomena za trajnostni razvoj bolgarskega gospodarstva.«
Spar Slovenija v večino naložb z lastnimi viri
Pri gradnji, prenovi in vzdrževanju trgovin in upravnih objektov (lani v celoti prenovljena upravna stavba) v podjetju Spar Slovenija dajejo prednost sodobnim, energetsko učinkovitim tehnologijam z manjšo porabo energije. »Osvetljeni so z varčno LED razsvetljavo, hladilniki in zamrzovalniki so zaprtega tipa, za ogrevanje in hlajenje pa uporabljamo učinkovit sistem z naravnim plinom CO₂. Prav tako nameščamo sončne celice na strehe naših objektov. Na področju e-mobilnosti smo posodobili lastni vozni park z električnimi vozili, spletna trgovina po Ljubljani dostavlja z novim električnim kombijem. V vseh svojih trgovinah ciljno spremljamo in beležimo podatke o porabi vseh vrst energije s sodobnim, informacijsko podprtim nadzornim sistemom za učinkovito podporo Energy Managementa SPAR (EnMS),« naštevajo v podjetju Spar Slovenija in poudarjajo, da so večino zelenih naložb pokrili z lastnimi viri.
Da trajnostno delovanje in odgovornost za okolje sodita med strateške usmeritve in prioritete podjetja Spar Slovenija, dokazuje tudi certifikat odličnosti za napredek na poti zelene preobrazbe Green Star, ki so ga v letu 2024 obnovili in zopet prejeli oceno štirih zvezdic. Tako se še naprej uvrščajo v kategorijo naprednih podjetij oziroma med Zelene voditelje. Lani so uspešno obnovili in pridobili certifikat upravljanja z energijo za naslednje obdobje po sistemu ISO 50001:2018.
Kombinirane naložbe v Luki Koper
V Luki Koper pravijo, da projekte financirajo s kombinacijo lastnih virov in sofinanciranja v sklopu različnih evropskih projektov. Takšen primer je projekt SOPOREM (finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora), v okviru katerega so lani postavili sončno elektrarna z močjo 3,3 MW, s sofinanciranjem v višini 1,3 milijona evrov.
Konec leta 2023 so v Luki Koper sprejeli nov strateški poslovni načrt družbe do leta 2028, ki naslavlja ključne izzive naslednjih let. Eno od ključnih izhodišč strateškega načrta je skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. »Zelena logistika ima v oskrbovalnih verigah vedno večjo vlogo, vse večja zakonska regulativa in ozaveščenost potrošnikov pa vpliva na strategije in poslovne odločitve podjetij. V zadnjih letih smo zato uresničili več projektov s področja trajnosti, predvsem kar se tiče elektrifikacije pristaniške mehanizacije in zmanjševanja direktnih emisij ter energetske samooskrbe s sončnimi elektrarnami. V letu 2024 smo zgradili in v sistem priključili kar štiri nove sončne elektrarne, ki so skupaj z obstoječimi v lanskem letu proizvedle približno 2.900 MWh, s čimer smo zmanjšali emisije za okoli 1038 ton ekvivalenta CO₂. Z dodatno sončno elektrarno, ki smo jo zaključili konec leta in bo začela obratovati letos, smo dosegli skupno moč 4,7 MW, s čimer se uvrščamo v sam vrh po proizvedeni moči v regiji in v državi. Te elektrarne lahko po oceni na leto proizvedejo 4.900 MWh zelene električne energije, kar pokrije približno 15 odstotkov trenutno porabljene električne energije v pristanišču. V naslednjih letih načrtujemo namestitev novih sončnih elektrarn, s katerimi bomo pomembno povečali delež energetske samooskrbe. Do leta 2030 načrtujemo z vsemi naložbami v sončne elektrarne doseči skupno 10,5 MW moči (na letni ravni bodo proizvedle približno 11.600 MWh), kar bo zadostovalo za več kot četrtino celotne oskrbe z električno energijo takrat ocenjene porabe,« napovedujejo v podjetju.
Dosedanje zelene finančne injekcije
V zadnjih petih letih je Evropska investicijska banka (EIB) po besedah njenega podpredsednika Kiriakosa Kakurisa v Slovenijo vložila več kot milijardo evrov, s čimer je podprla več kot 78.000 delovnih mest v 8.000 podjetjih. Naložbe EIB so zasnovane tako, da podpirajo zeleni in digitalni prehod države, hkrati pa spodbujajo gospodarsko rast. Med pomembnejšimi državnimi projekti, ki jih EIB v zadnjih letih finančno podpira, so izgradnja drugega tira Divača-Koper in naložbe v električno omrežje. Slednje bodo po besedah podpredsednika EIB povečale zmogljivosti za integracijo obnovljivih virov energije in izboljšale odpornost omrežja proti podnebnim spremembam. Načini financiranja, ki jih nudi EIB, so posojila, jamstva, tvegani dolg in kapitalske naložbe, pri nas v sodelovanju s SID banko, Eko skladom in regionalnim razvojnim skladom.
SID banka je bila prva, ki je leta 2018 izdala zeleno obveznico v znesku 85 milijonov evrov, namenjeno financiranju zelenih projektov. Med bankami ji je sledila NLB, ki jo je izdala predlani in sicer v višini 500 milijonov evrov. Prvo slovensko zeleno obveznico je sicer SID banka predstavila v sodelovanju z družbo Gen-I Sonce že leta 2017 in jo kot vlagatelj podprla z 9 milijoni evrov, pet milijonov je zagotovila NKBM. Leto po izdaji zelene obveznice je mednarodna organizacija Climate Bonds Initiative družbi GEN-I Sonce podelila nagrado Green Bond Pioneer Award, kar je še utrdilo zavedanje, da je zasledovanje okoljevarstvenih načel prava pot, so prepričani v družbi GEN-I.
Republika Slovenija je prvo trajnostno obveznico v višini ene milijarde evrov izdala leta 2021. S tem je postala prva država med državami Srednje in Vzhodne Evrope, ter druga med državami Evropske unije z izdano tovrstno obveznico.
Obveznice GEN-I in SIJ
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je v obdobju 2023-2024 potrdila dva prospekta, katerih predmet so bili vrednostni papirji, povezani s trajnostjo. Gre za obveznice družb SIJ in GEN-I.
Obveznice družbe SIJ so izdali, da bi razpršili dolgoročne vire financiranja, financiranja dolgoročnih naložb v proizvodno tehnologijo, vključno z varstvom okolja in povečanjem energetske učinkovitosti za doseganje poslovnih, okoljskih in družbenih ciljev.
V družbi GEN-I so v letu 2024 izdali zeleno obveznico v nominalnem znesku 50 milijonov evrov s ciljem, da v obdobju 2024–2026 približno 100 milijonov evrov namenili za projekte, ki bodo pospešili prehod na obnovljive vire energije in povečali energetsko učinkovitost v naši regiji, hkrati pa omogočili trajnostni prehod v nizkoogljično družbo v skladu s socialno-okoljevarstvenimi načeli. Financirani projekti so razdeljeni v dve kategoriji, proizvodnjo brezogljične energije (fotovoltaika in vetrna energija) in shranjevanje električne energije. Med upravičenimi projekti sta dve veliki sončni elektrarni v krajih Amzabegovo in Kavadarci v Republiki Severni Makedoniji s skupno predvideno letno proizvodnjo 40.500 MWh ter financiranje zalog družbe GEN-I Sonce.
»Veseli nas pozitiven odziv na objavo zelene obveznice, saj je izkazani interes investitorjev presegel vrednost izdaje za več kot 100 %. To je še dodaten dokaz, da so naši projekti usmerjeni v pravo smer in da tudi investitorji sledijo miselnosti zelenega prehoda. Obenem nam je to pokazatelj, da slovenska in mednarodna investicijska skupnost goji zaupanje do našega podjetja in naših ambicioznih načrtov. Našo odgovornost do vlaganja v naš planet in prihodnost družbe jemljemo resno, zato upamo, da bodo naši napori navdihnili tudi druga podjetja, da storijo enako,« so zapisali v družbi GEN-I.
Vir:
https://www.dnevnik.si/novice/posel/kiriakos-kakuris-podpredsednik-evropske-investicijske-banke-smo-najvecji-mednarodni-posojilodajalec-v-sloveniji-2706444/ (25. 1. 2025)
Je nova uredba o evropskih zelenih obveznicah priložnost ali izziv?
GEN-I:
»Evropske zelene obveznice in regulativa, ki jih opredeljuje, predstavljajo pomemben korak naprej z vidika poenotenja standardov obveznic, ki jih morajo izpolnjevati, da so klasificirane kot EuGBS. S tem naj bi se tudi olajšali tako priprava in presoja obveznic kot tudi dokumentiranje in poročanje o porabi sredstev, kot ključno pa tudi poročanje o vplivih financiranega projekta na okolje. Tako vsaka tovrstna standardizacija pripelje nove priložnosti za bolj učinkovito delovanje vseh vključenih akterjev. Po drugi strani pa je potrebno razlikovati med zelenimi obveznicami širše gledano in specifično EuGBS, saj se zelene obveznice lahko izdaja za projekte, ki imajo pozitiven vpliv na okolje in podnebje oz. so sprejemljive po evropski taksonomiji, medtem ko se EuGBS lahko nameni samo projektom, ki so usklajeni z evropsko taksonomijo in po tej opredeljeni kot okoljsko trajnostni.
Čeprav gre pri obeh za projekte, ki občutno prispevajo k zelenemu prehodu, je rigoroznost kriterijev za slednje vrste projektov (z vidika procesov, presoj ipd.) precej večja, kar pomeni, da je že v izhodišču število podjetij, ki imajo kapaciteto zagotavljati tovrstno skladnost, nekoliko ali pa celo precej manjše. Zato vidimo EuGBS kot pomemben korak naprej, saj standardizacija povečuje učinkovitost, sočasno pa večja rigoroznost podaja pomembno usmeritev, ki pa ne bo dosežena čez noč in je zaradi slednjega smiselno, da se sočasno s tovrstnimi pozitivnimi izboljšavami na strani ponudbe EuGBS obveznic tudi dodatno okrepijo zahteve na deležnike na strani povpraševanja, da mora določen delež portfelja biti naložen v tovrstne obveznice.«
Sava RE:
Čeprav Sava Re doslej še ni izdala zelene obveznice, pa po besedah Tadeja Mendiževca, direktorja poslovnega centra za finančno poslovanje in upravljanje finančnih naložb, ne izključuje možnosti za razmislek o morebitni izdaji take obveznice v dolgoročnem obdobju, saj bi si s takšno obveznico lahko Sava Re povečala krog mednarodnih vlagateljev, ki bi jim bila taka oblika obveznice zanimiva. »Zavarovalna skupina Sava kot svojo vrednoto pripoznava tudi trajnost, tako pri svojem poslovanju kot naložbenju. Eden od strateških ciljev je povečevanje trajnostno naravnanih naložb, kamor se uvrščajo tudi trajnostne oziroma ESG-obveznice, ki smo jih v zadnjih letih kupovali, da bi podprli trajnostno poslovanje in trajnostni prehod podjetij in držav. ESG-obveznice so na dan 30. 9. 2024 predstavljale skoraj 18 % konsolidiranega naložbenega portfelja skupine, od konca leta 2022 pa so se s 44 milijonov evrov povečale na 287 milijonov evrov,« pravi Mendiževec.
Glede na to, da je trajnost še vedno novo področje in še ni v celoti standardizirano, je po njegovem mnenju dobrodošlo vsakršno poenotenje standardov, »saj bodo vlagatelji lahko pregledneje ocenjevali privlačnost in tveganje naložb, izdajatelji tovrstnih naložb pa bodo zaradi večje preglednosti in zaupanja vlagateljev lahko dostopali do širšega kroga vlagateljev, kar spodbudno vpliva na razvoj trga zelenih obveznic. Z vse večjim ozaveščanjem o pomenu trajnosti si podjetja postavljajo ambiciozne trajnostne cilje za podporo zelenemu prehodu, financiranje slednjega pa jim omogočajo tudi trajnostne obveznice.«
