| Embalaža za vino | | Nina Semolič | |
| Vina popije svet vedno več, trg za vino je zrasel za 4,5 odstotka. Kaj pa embalaža? Pogled na embalažo za vino ne more mimo antičnih časov, saj je obstajala že takrat, in sicer v obliki lončenih posod. Vino so shranjevali tudi v živalske mehurje zaradi lažjega prenašanja. Fermentirane pijače so že od nekdaj predstavljale pomemben del ohranjanja zdrave skupnosti, saj so nenehno grozile okužbe zaradi oporečne pitne vode. Z zorenjem civilizacije pa se je razvijala tudi embalaža, in sicer za ohranjanje in transport najbolj kritičnih dobrin za skladiščenje. | |
Vinski sodčki in steklenice potemtakem izhajajo iz predhodno uporabljenih amfor in živalskih mehurjev. V ospredje so prišle predvsem tiste oblike embalaže, ki so ponudile najbolj kontrolirano okolje za živila, so bile primernejše za prenašanje in so podaljševale rok uporabe. Sedaj ponudba presega potrebe. Embalaža deluje kot finančni vzvod za povečanje donosnosti in komunicira trajnostni razvoj podjetja. Danes ima embalaža večjo možnost recikliranja, manjša se velikost in s tem tudi poraba materialov. In najpomembnejše – zaradi naštetih ukrepov se teža embalaže manjša. Vendar pa, tako kot pri vsaki vrsti embalaže, tudi premišljeno oblikovana embalaža za vino zasenči konkurenčne izdelke na policah, še preden se odzove potrošnikov razum in začne cenovno primerjati izdelke.
Čeprav najdemo vina tudi v drugačnih embalažah, kot so pločevinke in škatle za vino (vino je shranjeno v plastičnem mehurju, ki ga varuje škatla, po navadi je narejena iz valovitega kartona), se takšni načini pakiranja večinoma uporabljajo za manj kakovostna vina. Med embalažami za vino je še vedno najbolj priljubljena klasična 750-mililitrska steklenica.
Steklenice
Steklenice za vino so v osnovi namenjene optimalnemu hranjenju in zaščiti vina. Pomembna je oblika steklenice, enako tudi barva stekla, saj oboje vpliva na kakovost vina in njegovo hrambo. Že v 17. stoletju so ugotovili, da z uporabo kombinacije steklenice in plutovinastega zamaška vino ohranja svojo kakovost. Tako so se z razvojem v različnih vinogradniških pokrajinah izoblikovale različne karakteristične oblike steklenic. Najbolj pogoste vrste steklenic so: renska, bordojska, burgundska, alzaška in šampanjska. Slednja ima na voljo največ volumnov, od katerih ima vsak svoje ime.
Etikete
Etiketa je eden najpomembnejših elementov celostne podobe proizvoda, saj skupaj z izbrano steklenico in zamaškom tvori celosten videz proizvoda. Parametri in obvezni podatki so določeni z zakoni in pravilniki. Prav tako so natančno določeni tudi standardi, ki opredeljujejo vino pri prodaji in transportu.
Na glavnem vidnem polju etikete morajo biti zapisani naslednji podatki: vrsta pridelka, oznaka kakovosti, oznaka vinorodne dežele za deželna vina oziroma oznaka vinorodnega okoliša za kakovostna vina, oznaka polnilca vina, oznaka pridelovalca in oznaka države pridelovalke.
Vizualizacija etikete običajno po kakovosti sovpada z vsebino. Tako so etikete za deželna vina preprostejše, za kakovostna vina nekoliko obogatene, za vrhunska pa luksuzne. S takšnim označevanjem se tudi ne zavaja kupca, saj ta že z ogledom vina lahko približno določi, kakšno vsebino lahko pričakuje.
Proces stekleničenja
Vina se lahko tržijo kot odprta, vendar je bolj v navadi prodaja ustekleničenih vin. Vina se ustekleničijo, ko dosežejo ustrezno zrelost, pridobijo sortne značilnosti ter obstojnost na zraku. Za vina vrhunske kakovosti se vedno uporabljajo plutovinasti zamaški, ki so prevlečeni s plastično maso ali folijo, za namizna pa kronski pokrovčki. V praksi se kaže, da vinarji vedno več steklenic zapirajo z navojnimi zamaški, ki so jih med prvimi začeli uporabljati Novozelandci. Uporabljajo se tudi v Veliki Britaniji in Avstriji, vse pogosteje pa jih srečamo tudi pri nas. Uporabljajo se tako pri litrskih steklenicah kot tudi pri buteljkah. Vendar praksi navkljub – tradicionalni plutovinasti zamaški med vsemi zapirali še vedno najbolje izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov.
Analiza življenjskega cikla
V študiji, ki jo je naročila družba Tetra Pak, izvedli pa so jo ameriški strokovnjaki, so primerjali različne vrste embalaž za vino: steklenice, plastenke in kartonsko embalažo. Vsako vrsto embalaže so analizirali glede na celoten življenjski cikel, in sicer od zibelke do groba. Vanj so zajeti vsi koraki – od proizvodnje surovin do končnega odlaganja. Kartonska embalaža za vino je dosegla bistveno boljše rezultate v vseh treh kategorijah (energetska učinkovitost, trdni odpadki in izpusti toplogrednih plinov).
Trg embalaže za vino
Trg za vino je v letu 2011 doživel 4,5-odstotno rast, kar je za 3,2 odstotka več kot leto poprej. Trg vina v 750-mililitrskih steklenicah je doživel 6,1-odstotno rast, medtem ko je bila rast za vina v 1,5-litrskih steklenicah le 1,1-odstotna. Zanimivo je, da so 3-, 4- in 5-litrske škatle za vino (wine box) doživele nižjo rast kot celotni trg, zato strokovnjaki že predvidevajo, da je predstavljalo vino v škatlah le muho enodnevnico in sedaj ideja že bledi.
Na splošno potreba po stekleni embalaži pada, kar je najverjetneje posledica teže same embalaže, še posebej v današnjem času, ko podjetja stremijo k okolju prijaznejšemu ravnanju.
Novosti na trgu embalaž za vino
a) Steklenica iz papirja
Angleško podjetje GreenBottle je predstavilo prvo steklenico za vino iz papirja. Revolucionarna embalaža je narejena iz papirja, prevlečena s tanko plastično oblogo. Zunanja plast je primerna za kompostiranje, saj je biorazgradljiva. Če embalažo odložimo na kompost, se naravno razgradi v nekaj tednih, lahko pa se tudi do sedemkrat reciklira. Notranja plast je izdelana iz reciklirane plastike, ki se lahko reciklira z ostalimi plastičnimi materiali. Ogljični odtis embalaže za vino podjetja GreenBottle predstavlja le 10 odstotkov ekvivalenta steklene embalaže. Steklenice so lažje; njihova teža znaša 55 gramov, kar je zelo velika razlika v primerjavi s 500-gramsko steklenico. Zaradi posebne strukture ni lomljiva, poleg tega pa ima tudi izolacijo, ki omogoča vinu na mizi, da dlje časa ostane ohlajeno, na voljo pa so te steklenice po enakih cenah kot klasične.
b) Vinska etiketa z Braillovo pisavo, S kodama Avin in QR
Portugalski proizvajalec vina Falua Sociedade de Vinhos je predstavil etiketo, ki vsebuje podatke o vinu, zapisane tudi v Braillovi pisavi in s kodo Avin ter QR-tehnologijo. Slednja omogoča uživalcem dostop do podrobnih informacij o vinu. Poleg tega pa na etiketi najdemo tudi kodo Avin – unikatno trinajstmestno število, ki se uporablja za sledenje vin, tako kot se uporablja ISBN pri knjigah. Predvideva se, da se bo uporaba kod Avin povečala, predvsem zaradi boljše sledljivosti, identifikacije in navzkrižnega primerjanja vin.
c) Ko se moda sreča z vinom
Kalifornijska oblikovalka Denis Focil je za italijanskega proizvajalca Distilleria Bottega oblikovala embalažo za vino iz umetnega belega usnja. Vino z imenom Amarone Bottega, Il vino Prêt-á-porter, je usnjen kovček s kovinskimi zakovicami in kovinsko ploščico z vgraviranim logotipom oblikovalke. Tudi etiketa na steklenici je iz belega usnja, prav tako okrašena s kovinskimi zakovicami. Kovček je več kot priročen za prenašanje vsebine in s tem tudi primeren za večkratno uporabo.
d) Vino v kozarcu
Načini prodaje vina so se v zadnjih letih zelo spremenili. Posledično se na trgu pojavljajo številne embalaže, ki se po volumnu oddaljujejo od standardne 750-mililitrske steklenice in s tem ponujajo manjša, priročnejša pakiranja. Tako je kot prvo predstavilo pakiranje vina v kozarcu francosko podjetje ¼ Vin. Posebno obdelani kozarci se zaprejo s pomočjo termično zatesnjenega aluminija, kar onemogoča oksidacijo vina. Kmalu so izumu sledili Američani z izdelkom Copa di Vino. Pojavili so se tudi na angleškem trgu, pod imenom Le Froglet, na voljo pa so v trgovinah Marks & Spencer.
e) Črno steklo
Zaradi črne barve embalaža deluje elegantneje in rahlo provokativno, razlikuje izdelek od konkurence in daje znamki poseben status. Čeprav je črno steklo na voljo, so cene zelo visoke, zato se uporablja predvsem za ekskluzivne linije izdelkov. Z novo tehnologijo podjetja O-I pa se lahko tudi to kaj kmalu spremeni, saj omogoča izdelavo stekla s posebnim načinom barvanja. Proces omogoča enako zaporedje pregledov v vseh proizvodnih linijah in s tem zagotavlja konstantno kvaliteto brez dodatnih modifikacij. Do sedaj je lahko uporaba črnega stekla pripeljala tudi do varnostnih zapletov, saj tradicionalni instrumenti niso bili zmožni izvesti določenih pregledov kakovosti zaradi transparentnosti barve. Z novo tehnologijo se lahko uporaba črnega stekla vključi v načrtovanje proizvodnje brez dodatnih modifikacij linij in brez spremembe hitrosti.
Slovenski vinarji o embalaži
O tem, kaj menijo o embalaži za vino slovenski proizvajalci in poznavalci problematike, smo povpraševali v anketi. Vsi so odgovarjali na naslednja vprašanja:
Kakšna je razlika med steklenicami za vino nekoč in danes?
Kako, na kakšen način je potekal razvoj in v koliki meri se upoštevajo načela trajnostnega razvoja?
Kje so največje spremembe?
Kakšne steklenice so najbolj iskane?
Kako se steklenice naših vinogradniških pokrajin razlikujejo od evropskih?
Kakšni so trendi in kakšen bo razvoj?
Katera slovenska embalaža je vzbudila največ zanimanja?
Miha Istenič, Penine Istenič, Istenič, d. o. o.:
Pri penečih vinih se pozna, da je na razpolago veliko večja izbira, boljša pa je tudi dostopnost steklenic. Včasih je bilo steklenice potrebno naročiti tudi leto dni prej, prav tako je bila vprašljiva kvaliteta stekla, stene steklenic niso bile ravne. Sedaj so na voljo steklenice visoke kvalitete, kar je nujno potrebno predvsem pri penečih vinih, ki so znamenje prestiža.
Razvoj je šel predvsem v smeri obvarovanja vsebine, tudi filtri, ki omejujejo pronicanje svetlobe, so boljši. Pri pakiranju vina je važna predvsem vsebina, zato trajnostno in lažje ni nujno boljše, predvsem pri šampanjskih steklenicah, ki morajo zdržati tudi pritisk ogljikovega dioksida.
Bolj kvalitetno, ravno steklo omogoča tudi lepši potisk, lažje je etiketiranje. Tudi filtri, ki omejujejo pronicanje svetlobe, so prijaznejši do okolja, prav tako je kvaliteta embalaže bistveno boljša.
Najbolj iskane so klasične oblike – bordojska, burgundska in pa seveda šampanjska. Pri šampanjskih sta najbolj zaželena volumna bouteille (0,75 l) in magnum (1,5 l). Najpogosteje uporabljena barva stekla je olivno zelena, ki tudi najbolje ščiti vsebino pred svetlobo. V vinu so določene žveplove spojine, ki lahko zaradi prevelike izpostavljenosti svetlobi dobijo zelo neprijeten vonj, zato je pomembno, da vino ostane zaščiteno. Prozorne steklenice se uporabljajo predvsem za rosé vina, predvsem zato, da se vidi lepa barva vina. Tudi te so že na voljo z dobrimi filtri.
V primerjavi z evropskimi vinogradniškimi pokrajinami se kaže razlika po načinu zapiranja steklenice in tudi po obliki steklenice. Poleg bordojske in burgundske se med klasičnimi uporablja še renska steklenica.
Razvoj se bo verjetno nadaljeval v smeri večje reciklaže stekla. Večjih sprememb naj ne bi bilo, saj se tudi sedaj linije steklenic le malenkostno spreminjajo.
Pri slovenskih embalažah so zanimive predvsem tiste po naročilu (npr. tiste, ki jih je izdelal Oskar Kogoj) in takšne v posebnih darilnih embalažah.
Renato Flisar, Radgonske gorice, d. d.:
Razlika je ogromna, predvsem je danes na razpolago več različnih tipov ter barv steklenic, ki so predvsem lažje kot nekoč. Nekoč je bilo okrog 90 odstotkov vseh steklenic povratnih in so po odsluženem roku končale nekontrolirano nekje v naravi. Danes je slika drugačna, saj je okrog 80 odstotkov steklenic nepovratnih, kar pomeni, da se ne vračajo v našo proizvodnjo, temveč gredo na recikliranje k proizvajalcu.
Razvoj steklenic poteka dokaj hitro in fleksibilno glede na potrebe trga in tudi varovanje okolja.
Napredek v zadnjih 10 oziroma 15 letih je, da so steklenice vedno lažje, ob tem pa se nista zmanjšali kvaliteta ter odpornost stekla kljub tanjšim stenam. S tem razbremenijo tudi nas uporabnike, saj se odvoz – teža odpadnega stekla – zmanjša, predvsem pa se zmanjšata pri reciklaži poraba energije in izpust CO2 v ozračje. Lažje steklo se lahko tudi 100-odstotno reciklira z manj energije, upošteva pa se trajnost.
Iskane so predvsem klasične vinske steklenice volumna od 0,2 l do 1 l. Zahteva je predvsem po barvah oliv in cuvee, v manjši meri pa tudi po beli barvi. Odločamo se predvsem za lažje steklenice (mirni program), pri penečem programu pa je seveda na prvem mestu varnost, se pravi, da so steklenice testirane na določeno stopnjo pritiska, ki ga mora steklenica vzdržati. Se pa na trgu že pojavljajo lažje variante steklenic s tehničnimi lastnostmi težjih steklenic.
Bistvena razlika je predvsem po načinu zapiranja steklenice in nekaj manjšega po obliki steklenice. Predvsem v Avstriji, Nemčiji ter nekaj drugih evropskih pokrajinah uporabljajo steklenice z navojnim zamaškom, tudi v buteljčnem programu. V naših pokrajinah uporabljamo steklenico, ki se zapira na klasičen zamašek (pluta), nekaj malega je tudi sintetike. Pri litrskem programu pa že prednjači navojni zamašek pred kronskim.
Razvoj se bo nadaljeval proti čim večji reciklaži odpadnega stekla, strogemu ločevanju stekla, predvsem belega. Več bo lažjih steklenic, ki bodo obdržale enake lastnosti kot težje. Z reciklažo vedno lažjega stekla se bo pri taljenju prihranilo veliko energije, posledično pa se bo zmanjšal tudi spust CO2 v ozračje in s tem se bo popravila tudi ekološka bilanca proizvodnje stekla.
Ni neke posebnosti, nekaj pozornosti smo namenili lažji steklenici za peneča vina (klasična metoda), vendar ta proizvod prihaja iz Italije.
N eja Škrinjar, Vinska klet Goriška Brda:
Nekoč (pred 15 oziroma 20 leti) smo za bela vina uporabljali renske steklenice, tip bordolese (bordojski tip) pa samo za rdeča vina. Litrska steklenica je bila povratna, barva steklenic večinoma zelena.
Razvoj je potekal v smeri prehoda samo na bordojski tip steklenice, barvo uvag (standard za nižji cenovni razred, težje steklenice, npr. Europea za višji cenovni razred), za izbrana vina pa personalizirane steklenice (steklenica Bagueri, Contesse Bagueri z grbom).
Steklenico za vina Bagueri smo oblikovali leta 1991, saj smo želeli za našo blagovno znamko prestižnih vin iz grozdja izbranih vinogradov, ki predstavlja žlahtnost briške zemlje in mediteranskega temperamenta, steklenico, ki bi s svojo podobo to tudi sporočala in izstopala po videzu. Edinstveno osemkotno steklenico smo tedaj zaščitili. Zaradi svoje inovativne oblike je prejela tudi oblikovalsko nagrado.
Pri buteljčnih vinih (0,75 l) je zaznati postopen prehod na navojni zamašek, pri litrskih vinih pa se trenutno v naši kleti dogaja prehod na nepovratno steklenico.
Katere steklenice so najbolj iskane, je odvisno od cenovnega razreda in tipa potrošnika.
Naše steklenice se po večini ne razlikujejo od evropskih. Sicer pa uporabljamo samo bordojski tip, v nekaterih predelih Evrope se uporabljajo tudi steklenice tipa burgunder oz. renske steklenice.
Trendi? Navojne steklenice za 0,75 l (nižji cenovni razred oz. kakovostna vina) in nepovratna litrska steklenica. Razvoj je težko napovedati, saj se trenutno dogajajo pomembne spremembe, kaj se bo v prihodnosti še dogajalo, pa je težko reči.
Na trgu je zanimanje vzbudila naša steklenica linije Bagueri. Nagrajena je bila leta 1991 za izjemen dizajn.
Janez Verboten, direktor Zavoda za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino:
Že v 17. stoletju so ugotovili, da pri uporabi steklene embalaže in plutovinastega zamaška vino ohranja svojo kakovost oziroma pridobiva ležalni buket s staranjem v steklenici. Prve steklenice so bile zelo robustne, težke, različnih oblik in velikosti, saj so bile ročno izdelane v različnih glažutah, zaradi skrivnostnih receptur in primesi mineralov je tudi barva stekla zelo nihala. Sodobne steklenice so izdelane strojno, so enakih oblik, prilagojene so različnim vrstam vina in imajo samo desetino teže prvotnih zgodovinskih primerkov. Tudi barva stekla je prilagojena namenu uporabe posameznih vin.
Razvoj vinskih steklenic je po posameznih vinskih pokrajinah potekal zelo različno. Skupno za vse je, da so se oblike, barva stekla, kasneje pa tudi teža steklenic prilagodile potrebam oziroma načinu uporabe v posameznih vinskih pokrajinah. V različnih vinorodnih deželah so se izoblikovale karakteristične oblike steklenic, ki so po svoji obliki, včasih tudi barvi stekla, značilne za neko vinogradniško pokrajino. Tako so nastale štiri prvotne oblike steklenic, iz katerih so nastale različne variacije steklenic, ki jih uporablja svet danes. To so: renska steklenica, ki izvira iz Porenja in je zelo razširjena tako v Nemčiji kakor širše v svetu. Je vitke oblike z visokim vratom in padajočimi »rameni«. Barva stekla je lahko rjava, prozorna ali zelena. Bordojska steklenica je zelo razširjena v svetu, je valjaste oblike s kratkim vratom, kar omogoča kontrolo usedline pri nalivanju. Steklenica ima okrepljeno dno, za rdeča vina je steklo temno zelene barve, pri belih in rosé vinih pa belo. Burgundska steklenica izvira iz znamenite francoske vinske pokrajine. Je čokate oblike z nizkim vratom in padajočimi »rameni«. Barva stekla je lahko rjava, prozorna ali zelena. Šampanjska steklenica, kot pove že ime, izvira iz Francije, natančneje iz Champagne. Oblika steklenice je nastala zaradi tehnologije skladiščenja ob staranju. Steklenica je ojačana in ima posebno vbočeno dno, saj mora zdržati pritisk ogljikovega dioksida, ki nastaja v steklenici. Barva stekla je lahko temno zelena ali pa prozorna. V začetku je bila pozornost usmerjena v trajnost, kasneje v nadaljnjih fazah razvoja sta upoštevani teža in možnost reciklaže.
Sprememb je veliko. Oblike so funkcionalne, uporabljeni so postopki izdelave za zmanjševanje teže steklenic, čim manjša odstopanja dimenzije grla, možnost uporabe sodobnih načinov zapiranja steklenic ne samo s pluto, temveč tudi z navojnimi, steklenimi, teflonskimi in še drugimi zamaški.
Najbolj so iskane steklenice posebnih unikatnih oblik, predvsem zaradi personifikacije izdelka in trženjskih pristopov, v glavnem za vina višjih cenovnih razredov.
Steklenice naših vinogradniških pokrajin se ne razlikujejo od evropskih, saj se na slovenskem vinskem trgu pojavljajo praktično vse vrste in oblike steklenic. Smo del globalnega trga.
Uveljavljajo se steklenice s čim bolj elegantnimi linijami, prilagojenimi sodobnim trendom, so zelo lahke, s čim manjšo gramaturo, vezano na ekološke trende, z manjšo porabo energije v transportu in pa seveda primerne za recikliranje.
Težko je odgovoriti, katera slovenska embalaža je vzbudila največ zanimanja. Slovenska vinska embalaža se ne razlikuje dosti od povprečnosti embalaže ostalih evropskih vinskih dežel, nekaj svetlih izjem so poskusi slovenskih oblikovalcev. Omenimo naj Oskarja Kogoja, ki je oblikoval kar nekaj zelo elegantnih in tudi v svetu zelo prepoznavnih vinskih steklenic.
