Kaj je in kaj bi lahko postal Stražunski gozd – EOL 156

Uvod

Biotsko raznovrstni gozd daje ljudem in živalim zavetje, sprostitev, zdravje … Je sistem samooskrbe, živ prostor, kjer začutimo polnost življenja. Ptičje petje nas pomirja, navdihuje z melanholiko.V tem kriznem času bohotenja koronavirusa je gozd nudil edino uteho, prijateljstvo, druženje s samim seboj.

Vendar pa je človeku najbolj prijazen gozd tisti, ki je urejen, neokrnjen. Različne naravne ujme, kot so žledolomi, vetrolomi in drugo rušijo njegovo naravno obnovo in posledično naravni ciklus. To so pojavi, na katere nimamo vpliva. Največkrat je človek tisti, ki namerno uničuje gozd.

Stražuski gozd ima od leta 1966 dalje status naravnega parka. Z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju Mestne občine Maribor je od leta 2004 zavarovan kot naravni spomenik (Medobčinski uradni vestnik, 1992). S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot je določen tudi za ekosistemsko in oblikovano naravno vrednoto lokalnega pomena.

Ugotavljamo, da Stražunski gozd za Mariborčane ne predstavlja prostora, s katerim bi se lahko pohvalili. O njem smo se prepričali, ko smo hodili po njem, in ugotavljali, kaj nam nudi. Ugotovili smo, da sicer služi za tekaške, sprehajalne in učne poti, za posedanje na klopeh, ki jih je ustvaril neznani mizar. Predstavlja pa tudi termalni vir, črpališče termalne vode, ki jo vozijo v dva bližnja termalna kopališča.

Proučili smo obstoječe stanje Stražunskega gozda ter določili kritične točke degradacije tega območja. V delu bomo raziskali potencial, ki ga nudi gozd, in predlagali ukrepe za trajno sanacijo tega degradiranega območja.

Predstavitev območja Stražuna

Stražun je mešani gozd, v katerem najdemo predvsem bukev, gaber, bor in hrast. Območje predstavlja enega večjih ostankov nekdanjih obsežnih nižinskih gozdov v okolici Maribora. Dovolj je velik, da na tem področju zasledimo različne vrste divjadi. Da je gozd ostal nepozidan, gre precej zaslug vlažnim tlom, ki so za stanovanjsko pozidavo neprivlačne. Pred desetletji so bile kmetijske površine v gozdu precej bolj razširjene kot danes. Zaraščene so tudi sledi za nekdanjim vojaškim poligonom (Fras, 2014).

Gozdne učne poti so speljane po območju pobreškega Stražuna in so namenjene naravoslovnemu izobraževanju, to je spoznavanju rastlin, živali, gozdarstva, naravnih pojavov in tradicionalnih obrti. Dolge so nekaj kilometrov. Večinoma za hojo niso zahtevne in so namenjene sprehajalcem. Nekatera pobočja sicer zahtevajo večjo izkušenost in telesno pripravljenost. Gozdne učne poti so običajno opremljene z informativnimi tablami, ki vsebujejo različne informacije. Slika 1 predstavlja eno izmed mnogih informativnih tabel, namenjenih izobraževanju na gozdni učni poti.

V Stražunskem gozdu parkovno ureditev dopolnjuje energijska pot (Stražunblog, 2016), ki je bila postavljena po letu 2000. Idejo za energijsko pot je dobil pokojni radiostezist in bioenergetik gospod Slavko Muršec. Energijska pot je zelo priljubljena, posebej med okoliškimi upokojenci. Danes so oznake nekaterih energijskih točk že precej slabo vidne.

Zdravilne energetske točke so primerne za lajšanje težav srca, pljuč, hrbtenice. Nekateri obiskovalci so za to energijo dovzetni, drugi manj ali energije sploh ne čutijo. Na določenih točkah nekateri občutijo pikanje v rokah in prstih, električne sunke v glavi in v vratu.

Rekreacijske površine se predvsem uporabljajo za sprehode, kolesarjenje, tek in druge aktivnosti, ki jih lahko izvajamo na prostem. Za vzdrževanje urejenih rekreativnih površin je potrebno redno vzdrževanje poti, ki vodijo čez celotno rekreacijsko pot.

Na območju Stražuna so številni izviri, voda se izteka v Stražunski kanal. Posledično so uredili štiri vrtine za črpanje termalne vode, od katerih so v rabi tri (Terme Maribor, 2019).

Lastniki gozda se pogosto srečujejo s problematiko nedovoljenega odlaganja odpadkov (Stražunblog, 2016a). Številni neosveščeni in neodgovorni obiskovalci gozdov odmetavajo odpadke med hojo. Še večji problem so posamezniki, ki odpadke, namesto da bi jih oddali na ustreznem zbirnem mestu ali pooblaščenemu prevzemniku (npr. lokalnemu komunalnemu podjetju), raje odpeljejo v gozd in jih odvržejo v jarke, pri cestah skozi gozd ali ob gozdnih jasah. (Gozd-les.com, 2020)

Glede odlaganja odpadkov v naravnem okolju je slovenska zakonodaja zelo jasna. V skladu z Uredbo o odpadkih (Ur. list RS, št. 47/15, št. 69/15) je odpadke prepovedano puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Globe znašajo od 100 do 300 €. Globo je mogoče storilcu izreči le, če je ta znan, kar pa pogosto ni mogoče. To pa pomeni, da v primeru, da so odpadki nezakonito odloženi na (gozdnem) zemljišču, ki je v lasti zasebnika, potem postane zanje odgovoren lastnik zemljišča.

V gozdu Stražun se nahaja kanal, kjer njegovo odprto korito služi kot razbremenilnik mestne kanalizacije v primeru velikih količin meteornih vod.

Po odprtem kanalu teče onesnažena voda s fekalijami in plastiko. Poleti voda v kanalu močno smrdi. Prav tako obiskovalce odbija betonsko korito sredi gozda, po katerem je znano, da po njem počasi odteka odpadna voda (Maribor24.2019, STVSLO 2019).

V začetku leta 2014 je Stražun doživel žledolom. Več cest, ki sekajo gozd, je bilo zaradi podrtih dreves in odlomljenih vej dlje časa neprevoznih. Še dlje pa so bile neprehodne številne gozdne poti v njem. Teža ledenega oklepa je podirala velike hraste, upogibala mlada drevesa tudi do tal ter lomila veje. V letu 2020 so posebej v težje dostopnih delih gozda ostala še številna podrta drevesa. Betonsko korito Stražunskega kanala pa je zakril mulj.

Eksperimentalni del

Preizkušanje vode v Stražunskem potoku

V oktobru 2019 so bili odvzeti vzorci vode iz Stražunskega potoka. Vzore so preizkusili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru (Poročilo o stanju voda v Stražunskem gozdu, oktober 2019). Predstavila bom 2 vzorca na 2 mestih vzdolž Stražunskega potoka. V bližini teh območij se nahajajo vrtičkarji.

V vzorcih so se opravile fizikalno kemijske analize dušikovih spojin in razmere s kisikom oz. biokemijska potreba po kisiku (BPK). Nitrati se pojavljajo v vodi zaradi vnašanja umetnih in naravnih gnojil, BPK je merilo za količino kisika, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi za razkrajanje organskih snovi v vodi. Povečana koncentracija BPK kaže na povečane količine fekalij v vodi.

Ocena rezultatov preiskave vode je bila izvedena v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. list RS, št. 14/2009, št. 98/2010, št. 96/2013, št. 24/2016). Upoštevali sta se mejni vrednosti dobrega ekološkega stanja. Za vsebnost nitratov je ta določena 9,5 miligramov na liter vode, za vsebnost BPK pa 5,4 miligramov kisika na liter vode.

Iz rezultatov v grafu 1 je razvidno, da sta obe mejni vrednosti raziskanih parametrov v Stražunskem potoku močno preseženi, kar kaže na veliko onesnaženost vode v potoku.

Meritev hrupa na črpališču termalne vode

Hrup je nezaželjen zvok. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča človeku različne motnje, kot so poškodbe sluha, motnje spanja, povišan krvni tlak, motnje v koncentraciji, vznemirjenost, povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Črpalka za črpanje termalne vode je postavljena v bližini okoliških hiš ob robu gozda. Deluje podnevi in ponoči. Njeno delovanje se prekine le v času prelivanja termalne vode iz bazena črpališča na kamione, ki odpeljejo termalno vodo v kopališči Pristan in Habakuk. Zaradi črpanja vode in vsakodnevnega odvažanja vode v termalna kopališča je moten mir okoliških prebivalcev.

Ocena rezultatov o vrednosti hrupa je bila izvedena po Uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. List RS, št. 121/04). V Uredbi so zapisana merila dovoljenih vrednosti hrupa naprav, ki povzročajo hrup na prostem (na poseljenih in na neposeljenih območjih). Slika 3 prikazuje senzor meritve hrupa na črpališču.

Iz merjene vrednosti hrupa na sliki je razvidna vrednost 65,9 dB. Po Uredbi je sicer dovoljena vrednost hrupa podnevi 65 dB, ponoči pa 55 dB, kar sklepamo, da je po Uredbi vodna črpalka za črpanje termalne vode moteča za okoliške prebivalce v nočnem času.

Mnenje glede sanacije območja Stražuna

Glede na raziskano in pregledano območje predlagamo nekaj aktivnosti, ki bi po našem mnenju drastično izboljšale biotsko raznovrstnost ter dolgoročno vplivale na ohranjanje okolja v Stražunskem gozdu :

• ureditev zvočne izolacije na področju črpanja termalne vode;
• ureditev poti za tek ter postavitev informativnih tabel glede možnosti športnih aktivnosti na prostem;
• zaprtje oziroma delno omejevanje vstopa vozilom na območje Stražuna, poostren nadzor na znanih lokacijah črnih odlagališč in nad že znanimi storilci prekrškov;
• dodatna namestitev košev za odpadke na strateških točkah;
• dodatna zasaditev dreves in grmovnic na plazovitih območjih;
• povečanje kapacitete zadrževalnika odpadnih komunalnih voda – sanacija trenutne onesnaženosti potoka;
• sanacija žledoloma; potrebna bo naravna in umetna obnova. Kjer so površine poškodovanega drevja večje, bi morali ustvarili pogoje za naravno nasemenitev. Proces obnove lahko traja več let;
• na občinskem nivoju izvesti obveščanje in ozaveščanje prebivalcev glede odgovornega ravnanja ob sprehajanju, rekreiranju in druženju, predpisati strožje kazni za kršitelje, ki ne bodo upoštevali pravil, kako se obnašati na področju zavarovanega območja gozda ter uvesti nadzor mestnega redarstva (ZGS.si, 2018).