Čista in trajnostna energija
E.D.
Strošek energije za javni sektor na letni ravni znaša okoli 150 mio EUR. Pri tem je ocenjeno, da se nekje 10 odstotkov lahko prihrani že zgolj z mehkimi oziroma organizacijskimi ukrepi, kot so ugašanje luči, ustrezno prezračevanje prostorov in podobno, je odgovoril Martin Bratanič, direktor Borzena, na vprašanje, kaj so želeli povedati na marčevskem seminarju javnemu sektorju o URE. Sicer pa se Borzen s programi ozaveščanja in informiranja usmerja k različnim javnostim v okviru njihove blagovne znamke Trajnostna energija. Nove naloge prinaša tudi Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, poudarja Martin Bratanič.
V marcu ste organizirali seminar o učinkovitem upravljanju z energijo za javni sektor. Nekateri dokumenti o podnebnih spremembah in energetski sanaciji stavb navajajo, da prav javni sektor ni dovolj izkoristil možnosti za večjo energetsko učinkovitost. Katere vsebinske usmeritve in priporočila ste namenili udeležencem seminarja?
Strošek energije za javni sektor na letni ravni znaša okoli 150 mio EUR. Pri tem je ocenjeno, da se nekje 10 odstotkov lahko prihrani že zgolj z mehkimi oziroma organizacijskimi ukrepi, kot so ugašanje luči, ustrezno prezračevanje prostorov in podobno. Rezerve pri učinkovitejšem ravnanju z energijo v javnem sektorju torej zagotovo so že brez upoštevanja investicij, kjer bi bili ti prihranki še občutnejši.
Zato seminar?
Slušatelji so se na Borzenovem seminarju seznanili z zakonskimi okviri upravljanja z energijo, podrobneje pa tudi s poročanjem podatkov energetskega knjigovodstva v javnem sektorju, ki skupaj z ustrezno analitiko predstavlja enega izmed stebrov strateškega načrtovanja države na tem področju. Očitno je, da je pred javnim sektorjem v segmentu upravljanja z energijo še precej izzivov, ki pa jih lahko presežemo z ustrezno usposobljenim kadrom, investicijami ter nenazadnje z dobrim načrtovanjem in poročanjem o energetskem knjigovodstvu. Želja je, da bi bil javni sektor zgled celotni družbi pri razogljičenju družbe.
Na energetskem trgu se pojavlja vse več registriranih tržnih udeležencev, razpršenost virov spreminja strukturo oskrbe z energijo. Kaj to pomeni za integriteto in transparentnost energetskega trga in kako to vpliva na delovanje Borzena? Kaj se letos dogaja na trgu z elektriko? Zakaj postaja vse pomembnejši uporabniški vidik?
Dejansko v zadnjih letih opažamo upad števila akterjev na trgu in tudi koncentracijo trga. Vendar pa se bo, tudi kot posledica prenosa t.i. CEP EU paketa v slovensko zakonodajo, kmalu precej spremenil model trga, ki bo dopuščal širšo, posredno ali neposredno, udeležbo tudi novih tipov akterjev, kot so (neodvisni) agregatorji ali pa energetske skupnosti. So se pa v zadnjih letih tudi na slovenskem trgu pojavljali novejši poslovni modeli. Ti ciljajo na prožnost in na integracijo razpršenih virov odjema in proizvodnje. Smo zelo aktivni pri pripravi teh sprememb.
Razvijate lastno blagovno znamko Trajnostna energija in portal, s katerim želite spodbuditi trajnostno ravnanje z energijo. S katerimi ukrepi, kje najbolj, v javnem in storitvenem sektorju, z izobraževanjem za mlade …?
Aktivnosti Borzena na področju informiranja in ozaveščanja puščajo pečat na zelo raznolikih javnostih. Pri mladih, v javnem sektorju, gospodinjstvih, gospodarstvu itd. Prav vsak izmed nas namreč tako rekoč nenehno upravlja z energijo. Pomembno je, da se tega v prvi vrsti zavedamo. V naslednjem koraku pa moramo biti v zadostni meri podkovani z znanjem, da je naše upravljanje z energijo čim bolj učinkovito. Borzen z blagovno znamko Trajnostna energija zagotavlja kakovostne informacije in za raznovrstne javnosti pripravlja različne aktivnosti, ki bi posameznike in institucije spodbudile k ravnanju v smeri razogljičenja družbe. Med mlajšimi so tako zelo priljubljene okoljske risanke Lepši svet, kjer beležimo že blizu 2 milijona ogledov. Za gospodinjstva smo pripravili serijo informativnih oddaj Eko utrinki. Za javni sektor izvajamo usposabljanja, pripravljamo gradiva, gospodarstvo podpiramo na področju inovacij in nudenja informacij. Zelo obiskan je tudi naš spletni portal www.trajnostnaenergija.si, kjer najdete številne informacije in nasvete. Že v tem letu bomo pripravili priročnik za vse potencialne investitorje v male OVE naprave. Spuščamo se na področje certificiranja strokovnjakov z različnih energetskih področij, denimo inštalaterjev naprav na OVE in še bi lahko našteval.
V osnutku Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je predvidena vzpostavitev kontaktne točke za OVE. Kaj predvideva takšna točka?
Da, ta naloga je v osnutku zakona dodeljena Borzenu. Potrebno pa je seveda počakati na dokončen sprejem zakona. Namen kontaktne točke, ki izhaja iz paketa CEP, je zlasti v zagotavljanju pomoči vlagateljem v upravnih postopkih. Cilj je, da se pospešijo investicije v obnovljive vire energije. Kontaktna točka bo opravljala vse naloge v zvezi s pomočjo stranki v upravnih in drugih postopkih, vendar ne bo smela nastopati kot zastopnik ali pooblaščenec stranke v upravnem ali drugem postopku. Na pregleden način bo vodila stranko skozi postopke in ji zagotavljala potrebne informacije.
Gre pravzaprav za izvajanje NEPN in drugih usmeritev za večjo učinkovitost pri upravljanju z energijo. Med nosilkami ukrepov so izpostavljene lokalne skupnosti. Prav razvoj lokalnih energetskih skupnosti naj bi pospešil izrabo odvečne toplote in pospešeno izvajanje OVE v vse lokalne sisteme. Kako ta proces spodbuja Borzen?
Res je. Slovenija prav v tem obdobju v svoj pravni red prenaša evropsko zakonodajo, t.i. CEP paket – Čista energija za vse Evropejce, ki podpira tudi uresničevanje opredeljenih ciljev naše države v Nacionalnem energetskem načrtu. Ta na področju zmanjšanja emisij predvideva kar 36 odstotno znižanje toplogrednih plinov do leta 2030. S tega vidika je zanimiva raziskava na področju energetske učinkovitosti v javnem in storitvenem sektorju REUS, ki je bila opravljena v lanskem letu in smo jo sofinancirali na Borzenu. Med drugim je pokazala, da o tem, kako bi energijo uporabili bolj učinkovito, razmišlja 73 odstotkov organizacij, zgolj 66 odstotkov pa jih ima zelo dober vpogled v rabo energije v svojih poslovnih prostorih.
Zakaj raziskava?
Raziskava je odlična iztočnica za naša nadaljnja prizadevanja pri spodbujanju OVE in URE v lokalnih skupnostih, kjer je Borzen sicer že vrsto let aktiven zlasti z informiranjem in ozaveščanjem. Mislim na izobraževanje, usposabljanje, gradiva, dogodke … Zelo dobro sodelujemo tudi z lokalnimi energetskimi agencijami.
Kakšna je vloga eko skupine, ki dela v okviru vašega centra za podpore?
Eko skupina zajema elektrarne, ki prodajajo električno energijo preko centra za podpore. To so tiste, ki imajo podporo v obliki zagotovljenega odkupa. Eko skupina je sredstvo, skladno s slovenskim modelom trga z električno energijo, da se ta energija pripelje na trg, kjer se proda. V ta namen Borzen v funkciji dejavnosti centra za podpore izvede dražbe, običajno na letni ravni. Prihodki od prodane energije so eden od virov za financiranje podporne sheme oziroma podpor.
Kako pomembno je vnaprejšnje načrtovanje oziroma napovedovanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije?
Napovedovanje proizvodnje električne energije iz razpršenih virov je pomembno z vidika optimalnega upravljanja tokov energije tudi v povezavi z eko skupino. Proizvodnja naprav, ki izkoriščajo energijo sonca, vetra in vode, je namreč močno odvisna od zunanjih vremenskih dejavnikov. Tako se na primer sončno obsevanje, količina padavin in razmere na vodotokih ter smer in intenzivnost vetra lahko krepko spremenijo v zelo kratkem obdobju. Temu seveda sledi proizvodnja iz omenjenih virov, s tem pa količina energije, ki je oddana v elektroenergetsko omrežje. V ta namen smo na Borzenu že pred leti vzpostavili posebno aplikacijo za napovedovanje proizvodnje razpršenih virov energije, ki jo s pridom uporabljamo v sklopu centra za podpore in širše v slovenski energetiki. Napovedi se objavljajo tudi na spletni strani Borzena in portalu Trajnostne energije.
