| Lokalna samooskrba | | |
| Takšnih zadrug, kot je Dobrina v Mariboru, ni veliko po Sloveniji. Že v dopolnitvi imena zadruge je povedano, zakaj so jo ustanovili – da je zadruga za razvoj trajnostne lokalne oskrbe. Trgu ponujajo izdelke ekološke in integrirane pridelave, pa tudi druge, od mlečnih izdelkov do domače obrti. Odprli so svojo trgovino, tudi spletno, razvijajo catering in še marsikaj, mladi direktor Denis Ploj pa želi, da bi lahko zgradili manjši predelovalni obrat. Poslujejo kot socialno podjetje, a pravi, da ne bi preživeli, če ne bi iz sredstev za projekt Evropske prestolnice kulture dobili zagonska sredstva. Zdaj jim gre dobro. A Denis Ploj je prepričan, da so možnosti za lokalno pridelavo in samooskrbo velike. Pred dnevi je MGRT objavil prve razpise za socialno podjetništvo. | |
Kako je potekala ustanovitev zadruge kot socialnega podjetja in kaj ste ponudili malim kmetijam, da so se vključile in začele sodelovati? Kakšne pogodbe ste podpisali z njimi, mislim na medsebojne obveznosti in odgovornosti?
Zadruga Dobrina je bila najprej ustanovljena samo kot zadruga in je delovala po načelih socialnega podjetništva. Status socialnega podjetja je prejela v letu 2015, ko smo lahko željo o statusu potrdili na občnem zboru. Malim kmetijam ponujamo odkup po pravičnih cenah. Prihranimo jim strošek ter čas logistike, vzpodbujamo jih k čim večji pridelavi zelenjave ter jim nudimo celostno podporo pri njihovem delu. S pridelovalci, ki pridelujejo zelenjavo, imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju. V njih so aneksi z načrtovano proizvodnjo, ki jo prilagodimo potrebam in poznavanju pridelave na kmetiji.
Takšen načrt prodaje zahteva usklajenost pri načrtovanju pridelave na kmetijah. Kdo so vaši kupci? Ali lahko s ceno konkurirate ostalim ponudnikom?
V začetku smo odkupovali po naročilih naših strank, v naslednjem letu pa smo že lahko pripravili sadilne načrte ter okvirne količine zelenjave in sadja, ki smo jih potrebovali v tekočem letu. Naši kupci so, v veleprodaji, obrati javne prehrane ter nekaj hotelov na območju Maribora. V našo trgovino v Tkalskem prehodu 4 v Mariboru pa prihajajo kupci različnih starostnih skupin, ki se zavedajo pomembnosti sveže, lokalne prehrane. Kupcem ponujamo samo lokalne pridelke/izdelke. Od sadja, zelenjave, tudi predelane izdelke, to so mlečni izdelki, domači pekovski izdelki iz krušne peči, sokovi, vložnine, zelišča, olja, med, žita, in izdelke domače obrti, kot so pletene košare, lesen jedilni pribor in podobno. Z določenimi cenami lahko konkuriramo, z določenimi ne.
Poslovanje je odvisno od prodanih količin kmetijskih pridelkov. Se prodaja povečuje? Kako ste organizirani kot socialno podjetje, da lahko ohranjate finančno stabilnost?
Lahko rečemo, da smo v dani situaciji dokaj zadovoljni. V zadnjih treh letih povečujemo prodajo, kar pove, da delamo v pravi smeri. Kot socialno podjetje smo organizirani tako, da imamo minimalne marže na izdelke in imamo enakovreden odkup od vseh pridelovalcev. Na drugi strani pa vzpodbujamo manjše kmetije k pridelavi lokalno pridelane zelenjave, kar vpliva na obuditev lokalnih območij. Da zadruga še danes živi, pa gre zahvala projektu EPK 2012, kjer smo v letu 2012 prejeli sredstva, s katerimi smo lahko investirali v nabavo opreme, hladilnice in začetne promocije. Brez teh sredstev zadruge zaradi začetnega vložka ne bi mogli vzpostaviti.
Zdaj ste torej v drugačni kondiciji. Kje vidite potencialne razvojne možnosti zadruge v prihodnje in kaj pomeni vaš delež prehranske oskrbe na vašem območju v primerjavi s potrebami? Ste usmerjeni le na ožje območje?
Razvojnih možnosti je veliko – od skupnega predelovalnega obrata do širitve naše ponudbe tudi na ostala večja območja Slovenije, saj je povpraševanje zelo veliko. Moram pa povedati, da je tudi na našem območju še veliko odprtih možnosti predvsem s povečanjem dobave lokalnih pridelkov v obrate javne prehrane. Ravno se pripravlja JN3, kjer bo imela prednost lokalno pridelana hrana, tudi zakon o zelenjavnem javnem naročanju je delo v pravo smer.
Kakšne prednosti daje sedanji sistem socialnega podjetništva in kaj bi spremenili? Ali sodelujete pri javnih naročilih?
Sedanji sistem ima za nas predvsem prednost v tem, da smo s pomočjo javnih del odprli trgovino v Tkalskem prehodu. Vseeno pa smo mnenja, da bi bilo potrebno še bolj vzpodbujati socialno podjetništvo. Moramo se zavedati, da se v socialnih podjetjih »ne polnijo žepi lastnikov«, temveč se dela za skupno dobro. Se pravi, da se z dobrim delovanjem investira v samo podjetje, to pa pripomore k manjši brezposelnosti k dolgoročni uspešnosti. Pri javnih naročilih sodelujemo z obrati javne prehrane, kamor v večini dostavljamo sadje in zelenjavo.
Kaj bi morali storiti v Sloveniji za večjo prehransko samooskrbo? Katere težave vas najbolj ovirajo?
Najprej bi bilo potrebno poenostaviti javna naročila v obratih javne prehrane, ko gre za lokalno pridelana živila. To pomeni, da bi se takšna živila lahko direktno izločala iz razpisov, ker vemo, da možnost izločanja sklopov že obstaja, vendar tega razpisovalci razpisov ne upoštevajo oziroma upoštevajo premalo. Potrebno je omenit tudi omejitve s strani šol. Te imajo za celodnevne obroke dijakov namenjenih zelo malo sredstev in so občasno prisiljeni kupovati cenovno ugodnejšo, a posledično nekvalitetno hrano, za katero pa vsi vemo, da na dolgi rok ne koristi zdravju. Težava je tudi obdavčitev zadruge. Mi za izdelke, ki jih kupujemo od lokalnih pridelovalcev, ki seveda niso v sistemu obdavčitve, krijemo v višini celotnega zneska stroške 9,5 % oziroma 22 % DDV-ja, kar zelo poviša ceno izdelkov.
Načrti?
Zadruga Dobrina se bo še naprej trudila krepiti lokalno pridelavo. Drugače pa je želja večine naših pridelovalcev, da bi lahko kot zadruga vzpostavili manjši predelovalni obrat, ki na našem območju manjka. S tem bi lahko brez posrednikov opravili dela, za katere sedaj potrebujemo podizvajalce.
