Zeleno javno naročanje
Matej Cerovšek
Zeleno javno naročanje je naročanje blaga, storitev in gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti. Gre za opredelitev iz Uredbe o zelenem javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: uredba o ZeJN), ki odlično povzame bistvo tega naročanja.
- energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih alternativnih virov energije,
- učinkovita in ponovna raba vode,
- učinkovita raba virov,
- preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti in
- ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga in gradnje.
Z zadnjo spremembo uredbe o ZeJN, ki je začela veljati poleti 2021, med okoljske vidike uvrščamo tudi spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo; spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje. Razlog za dodaten okoljski vidik je precejšen negativni vpliv nekaterih, predvsem plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
Razlogi za zeleno naročanje
Javno naročanje obsega precejšen delež BDP (pri nas 12,62 %, na ravni EU okoli 14 %), zato lahko država bistveno pripomore k hitrejšemu prehodu v nizkoogljično družbo. Poleg neposrednega cilja, torej prizadevanja za manjši negativni vpliv javne potrošnje na okolje, sta posredna cilja predvsem dva: dajati zgled potrošnikom ter okrepiti »zeleno« ponudbo. Okolju prijaznejši produkti so v povprečju še vedno dražji od običajnih, cena pa je pri potrošnikih pomemben dejavnik. Država z naročanjem okolju manj obremenjujočih produktov spodbuja ponudnike teh produktov, kar dolgoročno znižuje ceno ter potrošnikom omogoča boljšo dostopnost.
Obveznost uporabe uredbe o ZeJN
Uporaba uredbe o ZeJN je vezana na uporabo Zakona o javnem naročanju. Naročniki morajo tako naročati zeleno vedno, kadar uporabijo enega izmed postopkov javnega naročanja. Za tako imenovana evidenčna javna naročila uredba o ZeJN, z izjemo naročanja živil, ni obvezna. Uredba določa 22 predmetov, pri katerih je potrebno upoštevati okoljske cilje. Živila, papir, elektronska oprema, pohištvo, vozila in čistila so le nekateri izmed njih. Med predmete sodita na primer tudi projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb in cest, z zadnjo spremembo pa so bili dodani še stavbno pohištvo in protihrupne cestne ograje.
Okoljski cilji iz uredbe o ZeJN
Naročniki morajo javno naročilo, ki vključuje predmet iz uredbe o ZeJN, oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolni cilj, določen za ta predmet. Pri papirju tako naročamo papir iz recikliranih vlaken oziroma vlaken, pridobljenih iz trajnostno upravljanih gozdov, pri elektronskih napravah, gospodinjskih aparatih in pnevmatikah je obvezujoče, da sodijo v najvišji energijski razred, pri več predmetih, kot so pohištvo, stavbno pohištvo in protihrupne cestne ograje, pa je predpisan obvezni delež lesa ali lesnih tvoriv.
Glavne spremembe zelenega javnega naročanja
Uredba o ZeJN je poleti 2021 doživela kar nekaj sprememb. Ob že omenjenih, torej dodanem okoljskem vidiku ter dodanima predmetoma, je prišlo do sprememb na področju naročanja živil, vozil in projektiranja oziroma izvedbe gradnje stavb.
Spremembe zelenega naročanja živil so posledica spremembe Zakona o kmetijstvu (novela ZKme-1F), ki po novem določa nadzor nad izvedbo naročil živil. Naročniki, med katerimi so pri živilih najpogostejši javni zavodi, so bili že do zdaj pri naročanju živil zavezani upoštevati 12-% delež ekoloških živil in 20-% delež živil iz shem kakovosti, pri čemer je po novem delež opredeljen kot celotna predvidena količina živil, izražena v kilogramih. Gre za prvi predmet iz uredbe o ZeJN, za katerega je predvideno sankcioniranje neupoštevanja okoljskega cilja. Naročniki so po novem zavezani v treh mesecih po plačilu zadnjega računa pripraviti poročilo, iz katerega so za vsako leto izvedbe javnega naročila razvidne količine vseh prejetih živil ter količine prejetih ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. Nadzor bodo izvajali kmetijski inšpektorji, ki imajo v zvezi s tem precej široka pooblastila, globe pa so med 2.000 in 18.000 evri.
V letu 2022 so začele veljati tudi spremembe Zakona o javnem naročanju (novela ZJN-3B), po katerem naročanje živil sodi med izjeme. Naročanje živil je umeščeno v 27. člen zakona, ki ureja izjeme od uporabe postopkov javnega naročanja v primerih, ko vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere naprej je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije (140.000 evrov oziroma 215.000 evrov).
Obe spremembi predpisov dajeta javnim naročnikom več možnosti pri udejanjanju načela kratkih dobavnih verig, saj lahko naročniki več živil nabavijo neposredno pri lokalnem kmetu. Poleg očitnih okoljskih razlogov za premik h krajšim razdaljam med porabnikom in pridelovalcem hrane smo v zadnjih dveh letih spoznali, da so dolge dobavne verige težava, saj zaradi njih pogosteje prihaja do prekinitev dobav in višanja cen.
Pri predmetu vozila za cestni prevoz in storitve prevoza je prišlo do spremembe obsega predmeta in okoljskih ciljev. Zdajšnji cilj zahteva, da naročniki bodisi pri nakupu bodisi pri nekaterih storitvah (npr. poštne storitve, prevoz otrok) naročajo predpisane deleže čistih in brezemisijskih vozil. Ker so spremembe precej večplastne, je javnim naročnikom v pomoč posodobljeni dokument Primeri okoljskih zahtev in meril (P15).
Pri projektiranju oziroma izvedbi gradnje stavb okoljski cilj ostaja enak (30-% delež lesa ali lesnih tvoriv), širi pa se nabor stavb, za katere je ta cilj obvezen. Poleg poslovnih in upravnih stavb je zdaj cilj obvezen še za:
- stavbe splošnega družbenega pomena (CC-SI 126) in
- stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (CC-SI 113), razen stavb za zdravstveno oskrbo (CC-SI 1264 oziroma CC-SI 12640).
Glavne ovire pri zelenem javnem naročanju v Sloveniji
Pri zakonodaji kot težavo zaznavamo zapletenost postopka javnih naročil, ki je toliko bolj očitna v državi, kjer imamo ogromno javnih naročnikov, med katerimi so nekateri zelo majhni. Težava so prav tako ponekod nejasne okoljske zahteve, ki včasih neprimerno povzemajo merila EU za zeleno javno naročanje. Pri javnem naročanju preveč pogosto pozabljamo na glavno načelo javnega naročanja: načelo uspešnosti.
Pri javnih naročnikih kot težavo zaznavamo pomanjkanje časa za pripravo kakovostne razpisne dokumentacije, ki bi bila skladna z uredbo o ZeJN. V takih okoliščinah namreč okoljski vidiki pomenijo le dodatno breme za naročnike. Kot že omenjeno je težava naročnikov tudi nepoznavanje predpisov. Naštete ovire si prizadeva odpraviti ekipa za zeleno javno naročanje v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE,1 ki v ta namen redno organizira izobraževanja ter pripravlja uporabna gradiva za preprostejše javno naročanje.
Na področju zelene ponudbe zaznavamo nezainteresiranost večjih ponudnikov za bolj zelene produkte in nepoznavanje javnega naročanja pri manjših ponudnikih, ki se v sistem javnega naročanja sploh ne vključijo.
Ne glede na številne ovire pa je v zadnjem času mogoče opaziti povečano zanimanje vseh deležnikov za naročanje okolju manj obremenjujočih produktov, vzpostavljeni pa so tudi mehanizmi, ki bodo v prihodnje poskrbeli za uspešno uresničevanje uredbe o ZeJN. K temu pripomoreta tudi enotni elektronski naslov zejn.mop@gov.si in z letošnjim letom uvedeni novičnik o zelenem javnem naročanju.
