dr. Lidija Globevnik, Društvo vodarjev Slovenije
Kakovost voda, če jo ocenjujemo po fizikalno kemijskih parametrih ustreznosti vode za pitje, se je v zadnjih 25ih letih izboljšala zaradi zmanjšanja izpustov onesnažene komunalne in tehnološke vode v naravno okolje. Temu je botrovala ne le naša zavest, temveč predvsem strožja okoljska zakonodaja ali prenehanje nekaterih industrijsko proizvodnih in rudarskih aktivnosti. Avtocestni križ smo gradili z urejenim sistemom zbiranja in prečiščevanja onesnažene vode iz cestišč. Zgrajeni so kanalizacijski sistemi in čistilne naprave v večjih mestih in naseljih, Poskušamo omejevati tudi rabo umetnih in naravnih gnojil ter zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Uredili smo vsa večja smetišča.
Žal pa kar polovica naših voda še ni v dobrem ekološkem stanju. Indikatorji zdravega vodnega ekosistema so uravnoteženi in raznoliki sestavi ribjih populacij, nevretenčarjev, dvoživk, alg in vodnih rastlin. Prisotnost vodnih sesalcev, kot sta vidra in bober, zares pokažeta na zdrave vode. Teh pa je danes v Sloveniji malo. Z nezmanjšano naglico namreč še naprej izginjajo vodni ekosistemi, življenjski prostor za vodni in obvodni živi svet se krči. Ne le širitev urbanizacije ter energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture, tudi intenzivne kmetijske dejavnosti in spreminjanje vodozadrževalnih sposobnosti prsti in tal botruje dejstvu, da imamo v potokih in rekah vedno manj vode. Padavine prehitro odtečejo iz gozdov, travnikov, njiv in naselij. Skoraj ni potoka, katerega vodo ne bi zajemali ali preusmerjali, tako da v obdobjih brez dežja v strugah skoraj ni več vode. Presahnili so mnogi izviri in studenci, ker se je njihovo “prispevno” zaledje zmanjšalo oziroma pokrilo z asfaltom ali betonom.
Večanje temperatur zraka in vode, ki ga zaznavamo v Evropi, vpliva enako negativno tudi na slovenske vodne ekosisteme. Odprava največjih onesnaževanj naših voda je tako bila le prvi, nujni korak k izboljšanju stanja slovenskih voda. Izzivajo nas druge grožnje in kombinirane situacije stresov, ki imajo vpliv na zdravje vodnih ekosistemov in s tem naših voda. Kombinacije so sinergijske, antagonistične ali seštevajoče se. Znanost jih šele spoznava, politika pa o njih še ni začela razmišljati. Vzpodbude za raziskave, analize, razprave in povezane odločitve so skoraj nične. Obnašamo se, kot da nimamo problemov in potiskamo glave v pesek. Če ne vemo, ne boli.
