| CERO Slovenska Bistrica | | Janez Krušič Sterguljc | |
| Že pet let je minilo, odkar je 16 občin na ozemlju od Pohorja do Maribora podpisalo pogodbo, da se bodo projekta ravnanja z odpadki lotile skupaj. Nosilka projekta naj bi bila občina Zreče. Že kmalu pa se je pokazalo, da nekatere občine pogojev za kohezijo ne bodo izpolnjevale, zato so iz projekta izstopile. Tako je zainteresiranih ostalo le še osem občin, ki so projekt nadaljevale. Danes ga poznamo pod imenom Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije – center za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica (CERO Slovenska Bistrica). | |
Tako so občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče leta 2006 projekt CERO nadaljevale. A ker je imela občina Slovenska Bistrica investicije v prostorskih aktih že zajete, so se občine odločile, da bo vodenje projekta zaradi objektivnih razlogov prevzela Slovenska Bistrica. Tudi zaradi tega je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) septembra 2008 izdala odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev za izgradnjo CERO Slovenska Bistrica. S tem je država, kot to v odločbi tudi piše, projekt potrdila. Višina skupnih stroškov je bila ocenjena na nekaj več kot 14 milijonov evrov.
Pogodbo za izgradnjo so podpisali
Občina Slovenska Bistrica je februarja letos s podjetjem Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o. podpisala slabih 11 milijonov evrov vredno pogodbo za izvedbo storitev projektiranja, dobave opreme in izgradnje CERO. Nadzor nad projektom opravlja Inštitut za ekološki inženiring (127.488 evrov), za obveščanje pa skrbi Studio Mi Int (70.433 evrov).
CERO Slovenska Bistrica naj bi dolgoročno, za petnajst do dvajset let, rešil vprašanje odpadkov za okoli 64.000 prebivalcev, ki letno ustvarijo 23.000 ton odpadkov. To nameravajo storiti z razširitvijo obstoječega odlagališča Pragersko-Gaj. Tam je trenutno na voljo za odlaganje odpadkov 0,9 ha površine nekdanjega glinokopa, v prihodnje pa naj bi se ta površina povečala na 1,6 ha. Če malce obrnemo: ocenjena kapaciteta odlagališča je 200.000 m3.
“Na sortiranje in baliranje v CERO bodo pripeljali že ločeno zbrane frakcije, kosovne odpadke pa bomo najprej odpeljali na demontažo, kjer bodo izločili uporabne surovine,” pojasnjuje Andrej Ivanc iz Rika. Ločeno zbrani odpadki gredo v mehansko sortirnico “s kapaciteto 20.000 ton. V njej se lahko predelujejo tako mešani komunalni odpadki kot ločeno zbrana frakcija, pa tudi gradbeni in kosovni odpadki. Pri tem se izloči organska frakcija in gre v kompostarno, ostalo se loči po namenu in gre na sortirna mesta. Te frakcije se balirajo, shranijo in počakajo, da se odpeljejo h kupcu”.
V kompostarni z letno kapaciteto 6.000 ton bosta dve enoti. Ena bo namenjena organski frakciji, ki pride iz sortirnice. Drugi del bo namenjen zelenemu rezu in biološkim odpadkom. Izcedne vode se bodo zbirale v posebnem bazenčku in se deloma vračale v kompostarno za vlaženje. Ostala pa bo speljana na čistilno napravo v neposredni bližini, skozi katero bodo tekle tudi odpadne vode iz odlagališča.
“Riko je podpisal pogodbo kot glavni izvajalec, skupaj z Granitom in Vodnogospodarskim podjetjem Drava iz Ptuja. V teh dneh se končujejo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, predhodno pa smo opravili tudi geomehanske raziskave, študijo poplavne ogroženosti. Po terminskem planu smo objekt dolžni zgraditi do avgusta 2011 in takrat naj bi se pričelo tudi enoletno poskusno obratovanje,” še dodaja Andrej Ivanc.
Današnje stanje na objektu je dejansko malce bolj zapleteno, opozarja županja Slovenske Bistrice, Irena Majcen. “V začetku letošnjega leta je namreč generalni direktor Direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Bojan Dejak, svojemu podrejenemu prepovedal komuniciranje z nami; ali ustno ali pisno, ne vem. To nas zelo ovira.”Ali projekt ovira Ministrstvo za okolje in prostor?
Kaj se je torej dogajalo na relaciji občina–ministrstvo za okolje in prostor (MOP)? Konec novembra lani je v Slovensko Bistrico prišlo opozorilo MOP o ugotovljeni nepravilnosti tehničnega značaja.
In na kaj opozarja? Nanaša se na zaključke Okoljskega poročila Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013 iz septembra 2009. Še konkretneje pa na točko 14.1.2, za vrednotenje tveganja za naravno nesrečo zaradi pojava visokih voda na poplavnih območjih. Tam piše, da so najvišji dodani stroški varstva pred visokimi vodami ocenjeni za lokacijo CERO Slovenska Bistrica in vodotok Polskava. “Zagotavljanje varstva odlagališča pred visokimi vodami je tehnično sicer možno izvesti, je pa tak ukrep ekonomsko povsem neupravičen, ker mora biti varstvo pred visokimi vodami zagotovljeno v času obratovanja in najmanj dvakrat dlje, kot traja čas nadzora nad odlagališčem po njegovem zaprtju (skupaj okoli 70 do 80 let).” Stroški za protipoplavno varnost naj bi za polovico presegli investicijsko vrednost objektov.
Nato je 12. januarja letos z okoljskega ministrstva romalo pismo tudi v Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), s katerim je želelo ministrstvo opozoriti na nepravilnosti, da ne bi prišlo do težav na relaciji do Evropske komisije. V pismu so ponovno opozorili, da CERO Slovenska Bistrica leži na poplavnem območju in da je umeščanje odlagališč na območju z veliko ali srednjo ogroženostjo prepovedano. Tako naj bi menil tudi Inštitut RS za vode, ki je ugotovil, da CERO Slovenska Bistrica leži na vodovarstvenem območju in da mora biti za gradnjo izdano vodno soglasje. Nadalje so se na MOP sklicevali tudi na ugotovitev Agencije RS za okolje (ARSO), ki je ugotovila, da za CERO Slovenska Bistrica ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje za širitev in nadgradnjo obstoječega odlagališča. Ker so na MOP menili, da so se zaradi tega bistveno spremenile okoliščine, ki so bile znane ob izdaji odločbe v letu 2008, so predlagali, “da se omenjena odločba razveljavi”.
Projekt izpolnjuje pogoje, a se zapleta
“Prepoved komuniciranja, ki jo je ustno ali pisno, tega ne vem, napovedal Bojan Dejak, pomeni, da letos vseh soglasij, ki so potrebni tako s strani MOP kot SVLR, ne bomo dobili. Konec letošnjega marca smo bili pri ministru Roku Žarniću. Dogovorili smo se, da priskrbimo hidrološko-hidravlično presojo za umestitev CERO Slovenska Bistrica ter karte poplavne varnosti. Če bo analiza izpolnjevala zahteve, se bo projekt nadaljeval,” pravi županja Irena Majcen. Študija je bila opravljena. V začetku meseca julija naj bi jo predložili tudi Bojanu Dejaku, a odgovorov še ni. “Meni se zdi bistveno to, da naš projekt izpolnjuje vse pogoje. In v kolikor ministrstvo po dopustih ne bo pristopilo k nadaljevanju postopka, bomo vložili ustrezno pritožbo na Evropsko komisijo,” je odločena županja.
Na stran občine se je postavila tudi Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V dopisu ministrstvu za okolje 27. januarja letos so zavrnili opozorilo MOP o nepravilnostih tehničnega značaja. Nepravilnost je namreč opredeljena kot “kakršna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije”. Tudi na občini Slovenska Bistrica pravijo, da je priročnik, na katerega se pri nepravilnostih sklicuje MOP, namenjen izvajanju kohezijskega sklada in ne postopkom. Nepravilnosti tehničnega značaja naj bi se dogajale predvsem zaradi postopkov ali napak izvajalca. Čeprav je izvajalec izbran, dela še ne potekajo, poročil o napredovanju del ni, pa tudi finančno se projekt še ne izvaja, pravijo na občini. Zato so tudi v SVLR ministrstvu zapisali: “Ker iz vašega dopisa izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za nepravilnost, pri kateri bi bila neupravičeno izplačana sredstva Skupnosti, menimo, da o tem ni potrebno posebej obvestiti Evropsko komisijo.”
Tako SVLR kot občina ministrstvo opozarjata, da okoljsko poročilo, kjer je zapisana poplavna ogroženost CERO Slovenska Bistrica, še ni zaključeno in “še ni bilo predmet javne obravnave v okviru celovite presoje vplivov na okolje, na katerem bi lahko upravičenec predstavil svoje argumente oziroma svoj predlog rešitev v smislu zmanjšanja ogroženosti odlagališča”.
Kar se poplavne varnosti tiče, na občini pravijo, da CERO Slovenska Bistrica leži na območju, kjer so možne redke poplave, a naj bi bila postavitev centra mogoča. Odgovarjajo tudi na zapise MOP, da je lokacija na vodovarstvenem območju: “To dejstvo je bilo znano že pred izdajo odločbe in bi ga MOP moral upoštevati pri izdaji soglasij.” Po mnenju županje so službe ministrstva to dejstvo upoštevale in ravnale skladno s predpisi. Tu se sklicujejo tudi na izsledke hidrološko-hidravlične analize, ki jo je junija letos opravil Inštitut za vodarstvo. Tam so namreč ugotovili, da je predvidena lokacija glede na kriterije umeščanja infrastrukture CERO Slovenska Bistrica ustrezna.
Ker je Agencija RS za okolje šele 5. januarja letos za CERO Slovenska Bistrica ugotovila, da ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje, to po mnenju županje pomeni nova dejstva, ki pa na pravnomočnost ne morejo vplivati. Na Pragerskem se bo namreč nadgradilo odlagališče I. faze, kjer so že odloženi odpadki in imajo za to tudi okoljevarstveno dovoljenje.
“Odločba iz leta 2008 je pravnomočna in je zato odprava takšne odločbe s strani organa, ki jo je izdal, vredna tehtnega in dobrega premisleka,” še pravijo v Slovenski Bistrici. Odločbo je, kot že znano, izdala SVLR. A vsaj v odgovoru SVLR ministrstvu 27. januarja letos lahko preberemo, da se z občino strinja tudi slednja: “Odločba je bila izdana v skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike, kar pomeni, da je bil pred njeno izdajo formalno zaključen pregled in potrditev projekta na Ministrstvu za okolje in prostor in Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. […] Poleg tega je potrebno poudariti, da projekt v okviru izdane odločbe obsega le investicije, ki so predvidene na območju obstoječega oziroma prve faze odlagališča, ki je imelo ob izdaji odločbe veljavno obratovalno in okoljevarstveno dovoljenje.” Prav tako v SLVR še menijo, da kapaciteta objektov ne presega pragov za izvedbo vplivov na okolje, zato ne vidijo razlogov za razveljavitev odločbe.
“Tudi z naše strani je situacija čista. Za ta projekt obstaja veljavna odločba kohezijskega sklada. Izpolnjeni so vsi pogoji, da bi projekt moral biti potrjen, zato ne razumemo, zakaj so te težave nastale,” pravi Andrej Ivanc. Toda to je problem, ki ga bosta morali rešiti občina in pristojni državni organi.
Ministrstvo pravi, da se z občino pogovarja
Na MOP so pojasnili, da so občino novembra lani obvestili o zaključkih osnutka Okoljskega poročila za Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013, kjer je bilo ugotovljeno tveganje za naravno nesrečo zaradi pojava visokih voda vodotoka Polskava na območju odlagališča. So pa zapisali, da ima odlagališče oziroma občina pridobljeno odločbo za sofinanciranje objekta iz evropskih kohezijskih sredstev.
Nadalje na MOP pravijo: “Dejstvo, da okoljsko poročilo ni dokončno, ni bistveno za nadaljnji postopek, saj gre za posamezno navedbo iz osnutka poročila, ki nesporno temelji na veljavnih poplavnih kartah in zahteva pojasnitev s strani investitorja.” Občina je namreč pojasnila, da obstoječe karte poplavne ogroženosti ne upoštevajo dejanskega stanja in izvedenih investicij na območju projekta. Zato so se dogovorili, da bo občina opravila hidrološko-hidravlično analizo. To je občina že naredila, in kot smo že zapisali, naj bi ta študija dokazovala, da lahko projekt teče naprej neovirano. Ministrstvo za okolje in prostor je to študijo dobilo v začetku julija, sedaj pa je na presoji znotraj ministrstva.
Da bi z občino prekinili stike, to zagotovo ne drži, zatrjujejo na MOP, kar pojasnjujejo z obiskom ministra Roka Žarnića in Bojana Dejaka pri županji Slovenske Bistrice. Junija letos so namreč omenjeni trije podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje kanalizacijskega sistema v občini ter čistilne naprave na Pragerskem.
